Vstop podjetja na nove trge lahko ob pravi strategiji in priložnostih predstavlja učinkovit način za spodbujanje rasti in dobička. Pri procesu širitve je velikega pomena poznavanje pravnega okolja in pravnih zahtev, ki jih bo moralo podjetje pri tem zadostiti in predvidevanje oziroma reševanje pravnih zapletov, ki se lahko na tej poti pojavijo. V blogu, ki bo sestavljen iz večih delov, vam bomo predstavili pregled najpogostejših pravnih zapletov, s katerimi se lahko podjetja soočijo pri mednarodnem poslovanju.
Širitev poslovanja preko državnih meja predstavlja zelo vznemirljivo poglavje v življenju podjetja in prinaša nove priložnosti za rast in dobiček. Čeprav je dandanes za uspešno poslovanje podjetja vstop na tuje trge praktično že nujen pogoj, je vseeno takšna pot vse prej kot enostavna. Pri tem se namreč vsako podjetje sreča tako z jezikovnimi kot kulturnimi razlikami oziroma ovirami, drugačnim pravnim okoljem (sistemom), izzivi glede dostopnosti do distribucijskih kanalov, izbire načina vstopa, partnerjev, kupcev, financiranjem ipd. Če podjetje nima dobro pripravljene strategije, ne pozna trga in ne predvidi potencialnih izzivov, so ponavadi možnosti za uspeh tako kompleksnega podviga relativno majhne. Pri mednarodnem poslovanju so pravni vidiki širitve pogosto zanemarjeni, čeprav so lahko ravno ti eden izmed glavnih razlogov za zaplete, škodo in spore. Glede na navedeno je treba pravnim vidikom in morebitnim zapletom nameniti enako pozornost kot jo podjetja sicer posvečajo na primer financiranju, projekcijam rasti, računovodstvu, logistiki, ipd.
Vprašanje, ki se na tej točki postavi je, ali so mednarodni pravni zapleti drugačni od tistih doma? Pogosto zapleti sami po sebi pravzaprav niso bistveno drugačni od tistih, ki jih imajo podjetja pri poslovanju z domačimi subjekti. Ampak ti, če se pojavijo, nekako “bolj bolijo”, predvsem zaradi večje kompleksnosti poslov, prisotnega mednarodnega elementa, kulturnih in pravnih razlik, večje vrednosti investicije, višjih stroškov, slabšega nadzora, daljših razdalj in težjega upravljanja problema (npr. ne vemo, kdo na nam lahko pomaga?). Treba pa je poudariti, da se pri tem tveganja hitro povečujejo, če vstopamo na tuji trg nepripravljeni (ne naredimo “domače naloge”) s prepričanjem, da se sistem poslovanja in pravno okolje v tujini ne razlikujeta od tistega doma, da podobno kot doma ne potrebujemo nobene priprave in da bo konec koncev vse v redu.
Zagotovo je torej predpogoj za uspešno mednarodno poslovanje oziroma vstop na tuje trge natančna seznanitev s pravnim sistemom oziroma zakonodajo. Razumevanje pravne prepletenosti mednarodnega poslovanja je lahko zahtevna in hkrati pogosto zanemarjena naloga. Treba se je zavedati, da njena odsotnost prinaša veliko tveganje in nevarnost, da bi se podjetje lahko tako v odnosu do partnerjev, strank kot države znašlo v težavah.
Priporočljivo je, da se podjetje pri analizi (due diligence) pravnega okolja seznani z aktualno zakonodajo, predvsem z gospodarskim, obligacijskim, konkurenčnim, delovnim in socialnim pravom, davčnim pravom, carinskim pravom, okoljskim pravom, pravom intelektualne lastnine, varovanja potrošnikov in nenazadnje z različnimi administrativnimi postopki povezanimi z vstopom podjetja na trg, carino, odobritvijo produktov, ipd. Pri tem je priporočljiva pomoč strokovnjakov, podobno kot vaš managerski pregled zaupate strokovnjakom.
Najpogostejši zapleti, s katerimi se podjetja po naših izkušnjah pri mednarodnem poslovanju srečujejo, so predvsem povezani z načinom vstopa na tuje trge, s pogodbami in povezanimi spori, z rizikom neplačila, kršitvami intelektualne lastnine in davčnimi zapleti.
Kot smo lahko videli, širitev na mednarodne trge ni mogoča brez obstoja določenih pravnih tveganj oziroma izzivov, ki jih je treba predhodno identificirati in ustrezno nasloviti pri oblikovanju strategije internacionalizacije podjetja. Tako pri navedenem kot izpolnjevanju pravnih zahtev, izvajanju preventivnih ukrepov kot pri reševanju morebiti nastalih pravnih zagat se je za hitrejše, stroškovno bolj učinkovito in uspešnejše postopanje priporočljivo posvetovati z ustreznim strokovnjakom. Pri analiziranju pravnega okolja, identificiranju problema, iskanju in izbiri najprimernejšega strokovnjaka, vam z veseljem na pomoč priskoči IURALL .
V prihajajočih delih bloga preverite:
- Kako so pravni zapleti v mednarodnem poslovanju povezani z načinom vstopa na tuje trge?
- Kakšni so pravni izzivi pri sklepanju pogodb s strankami iz tujine in kakšne so lahko posledice odsotnosti pogodbe?
- Kaj je treba vedeti ob plačilni nedisciplini strank in kako postopati, če gre dolžnik v stečaj?
- Kakšni zapleti se lahko pojavijo v povezavi z zaščito intelektualne lastnine pri mednarodnem poslovanju?
- Kakšni zapleti se lahko pojavijo v povezavi z davki pri mednarodnem poslovanju?
Imate dodatna vprašanja?
Pišite nam© 2018 – 2021 IURALL d.o.o. To delo je (zaščiteno kot) avtorsko delo
in licencirano pod licenco CC BY-ND.
Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega mnenja, pravnega nasveta ali stališča avtorjev in/ali družbe IURALL d.o.o. in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu in/ali za morebitno napačno ali narobe razumljeno vsebino je izključena.
Priporočamo, da objavljene vsebine vselej dodatno preverite in se nanje ne zanašate ali ukrepate, ne da bi si pred tem zagotovili strokovno odvetniško pomoč. Vsebine namreč ne predstavljajo nadomestila za odvetniški nasvet, saj ta terja podrobno preučitev vsakega konkretnega primera – celotno dejansko stanje in razpoložljivo dokumentacijo – kar sicer vselej priporočamo.