Potem, ko odvetniku podelite mandat za reševanje vaše pravne težave, bo lahko ta za vas začel opravljati različna pravna dejanja, od priprave dopisov do zastopanja pred sodiščem. Pri zastopanju vaših interesov pa je odvetnik dolžan delovati skladno z zakonom in odvetniško poklicno etiko. Kaj pa če temu ni tako? Kaj lahko naredite, če se vam odvetnik ne odziva, vam zbuja pomisleke oziroma krši vaše dogovore? Preverite v nadaljevanju.
Dolžnosti odvetnika
Odvetnik vas je po podelitvi pooblastila dolžan vestno in požrtvovalno zastopati ter zagovarjati tako, da uporabi vsa dopustna sredstva v okviru zakona in odvetniške poklicne etike.
Obveščanje
Skladno s tem vas mora odvetnik o postopanju in svojem delu redno obveščati, vas poučevati o dejanskem stanju in pravnih vprašanjih ter vam omogočiti vpogled v stanje zadeve. Že na samem začetku sodelovanja pa vas more vnaprej:
- seznaniti tudi s pričakovanim potekom postopka in s približno oceno stroškov zastopanja; ter
- poučiti, da je lahko sodna odmera stroškov v breme nasprotne stranke manjša od njegovega računa.
V kolikor odvetnik oceni, da bi bili lahko upravičeni, pa vas mora obvestiti tudi o možnosti pridobitve brezplačne pravne pomoči.
Izogibanje poglabljanju sporov
Odvetnikova naloga je reševanje sporov, zato se mora izogibati poglabljanju sporov oziroma vzbujanju novih.
Sodelovanje s stranko
Odvetnik vas ne sme nagovarjati, da bi se odrekli neki svoji pravici, še toliko manj pa sme na lastno pest razpolagati z vašimi pravicami ali interesi.
Iskrenost
Med odvetnikom in vami mora vladati iskrenost, odvetnik ne sme vzbujati lažnih upov ali obljubljati, da se bo zadeva rešila izven sodišča ali po pravni poti.
Zaupnost
Od trenutka, ko odvetniku podelite zastopanje, postane vsebina vašega odnosa strogo zaupna. Načelo zaupnosti (tajnosti) je najpomembnejše načelo, ki ga mora odvetnik v razmerju do vas upoštevati. Po drugi strani pa bi brez njega težko prišel do potrebnih informacij za opravljanje svojega dela. Odvetnik mora varovati kot tajnost vse, kar mu zaupate, pri čemer mora sam oceniti, kaj želite varovati kot tajno. Dolžnost varovanja tajnosti velja tudi po prenehanju zastopanja.
Vaše dolžnosti
Obenem pa morate tudi sami izpolnjevati dogovorjene obveznosti, sodelovati in komunicirati z odvetnikom, pripraviti dokaze ipd. Priporočljivo je, da med sodelovanjem redno spremljate odvetnikovo delo, vodenje zadeve, odzivnost, stroške in odnos odvetnika. Če kadarkoli začnete dvomiti o njegovem delu ali odnosu, se morate o tem z odvetnikom nemudoma pogovoriti.
Kaj lahko naredite, če z odvetnikom niste zadovoljni?
Če niste zadovoljni z izbranim odvetnikom, ga lahko kadarkoli zamenjate. Preden bo drug odvetnik sprejel vašo zadevo, mora preveriti, ali ste do prejšnjega odvetnika poravnali vse obveznosti. V kolikor do slednjega ne boste imeli poravnanih obveznosti navadno vas novi odvetnik ne bo sprejel.
Pozor!
Zamenjava odvetnika ni vedno optimalna rešitev. Odvetnik, ki se že dlje ukvarja s primerom, tega tudi najbolje pozna. Nov odvetnik bo moral nadoknaditi, preučiti minulo delo oziroma dogajanje v vaši zadevi, za kar bo porabil kar nekaj časa. To pomeni tudi visok začetni strošek za vas. Poleg tega se včasih vsega za nazaj niti ne da popraviti.
Kdaj je smiselno razmisliti o zamenjavi odvetnika?
O zamenjavi odvetnika je smiselno razmisliti v naslednjih situacijah:
- Imate jasen občutek, da odvetnik ni dovolj strokovno podkovan.
- Odvetnik ne pozna vašega primera in se nanj ni dovolj dobro pripravil (na sestanek, obravnavo).
- Odvetnik se ne odziva na vaše klice/elektronska sporočila.
- Imate slab občutek o odvetniku in mu težje zaupate.
- Odvetnik krši zaupnost odnosa.
- Odvetnik spreminja proces dela in dodaja stroške, ki jih ne razumete.
- Odvetnik neprimerno komunicira z vami ipd.
Zamenjava odvetnika dodeljenega na podlagi brezplačne pravne pomoči
Če vam je bil dodeljen odvetnik na podlagi brezplačne pravne pomoči in ta svojo dolžnost ne opravlja v redu, smete kot stranka dati pristojnemu organu za brezplačno pravno pomoč (sodišču) zahtevo, da odloči o razrešitvi postavljenega odvetnika. Namesto razrešenega odvetnika se postavi drugega. O razrešitvi pa se obvesti Odvetniško zbornico Slovenije.
Kaj lahko storim, če mi je zaradi odvetnikovega ravnanja (opustitive) nastala škoda?
Vprašanje odvetnikove odgovornosti spada v širšo skupino odgovornosti strokovnjakov npr. zdravnikov, inženirjev itd., ki nastane strankam pri opravljanju njihove dejavnosti.
Odgovornost za škodo je samo eden izmed vidikov odgovornosti odvetnika, ta se namreč lahko razteza tudi na disciplinsko odgovornost pred Odvetniško zbornico in kazensko odgovornostjo. Dejstvo je, da je vsako od teh odgovornosti potrebno izkazati in postopki za to so kompleksni ter zahtevajo natančne dokaze.
Odškodninska odgovornost
Odškodninska odgovornost odvetnika ni samoumevna, saj morajo biti za to izpolnjeni zakonski pogoji – presoja se po pravilih skrbnosti dobrega strokovnjaka. Odvetnik ni zavezan k uspehu, kar pomeni, da sam neuspeh ali rešitev zadeve na način, ki ni zadovoljiv za stranko, še ne pomeni krivdne odgovornosti za škodo. Odvetnik ima torej odgovornost ravnati kot skrben strokovnjak – zakonito, vestno, pošteno, z vso skrbnostjo, znanjem in sposobnostjo pravnega strokovnjaka ter po načelih odvetniške poklicne etike.
Odvetnikovo nepravilno delo se tako lahko kaže v ravnanjih, ki so nasprotju z zgoraj navedenimi pravnimi standardi, pa tudi v opustitvah dolžnih ravnanj (npr. zamuditev roka), ki jih je mogoče opredeliti za njegovo krivdo (Sodba II Ips 290/99). Teoretično, če stranka dokaže nastanek škode in obstoj pogojev odvetnikove odškodninske odgovornosti, je upravičena do njene povrnitve. Dokaz, ko odvetnikova kršitev predstavlja neizvedbo določene storitve, je enostavnejši. Težje je dokazovati, da je stranka zaradi odvetnikovega ravnanja (opustitve) izgubila spor ali izgubila pravno varstvo.
Odvetniki imajo svojo odgovornost za škodo, ki bi nastala zaradi hude malomarnosti, napake ali opustitve poklicne dolžnosti odvetnika, obvezno zavarovano. Iz tega razloga morajo stranke morebitne zahtevke za povračilo škode nasloviti na zavarovalnico. Podatke o zavarovalnici je mogoče pridobiti na strani Odvetniške zbornice Slovenije.
V praksi so zavarovalnice do povrnitve odškodnine zelo stroge. Praviloma bodo odškodninskemu zahtevku ugodile šele, če je očitno, da bi stranka v sporu uspela, če odvetnik ne bi naredil napake. Zelo pogosto pa do te ugoditve ne bo prišlo na stopnji poravnave, ampak bo za to potreben sodni spor. Sodišča imajo za razliko od zavarovalnic načeloma drug pristop in na prvo mesto, dajejo ugotavljanje ali je stranka zaradi odvetnikovega ravnanja izgubila pravico do sodnega varstva in šele na drugo mesto ali bi npr. pravočasno vložena pritožba pripeljala do drugačnega rezultata (uspeha stranke) (Bogomir Horvat, Odškodninska odgovornost odvetnikov). Praksa je pokazala, da npr. zahtevki iz razloga pasivnosti odvetnika na obravnavi in odvetnikovo obljubljanje uspeha ni zadostna podlaga za izplačilo.
Disciplinska odgovornost
Za svoja ravnanja pri zastopanju stranke lahko odvetnik odgovarja tudi disciplinsko. V kolikor posameznik meni, da odvetnikova ravnanje ali opustitev predstavljata disciplinsko kršitev, lahko o tem obvesti Odvetniško zbornico Slovenije. Če slednja ugotovi disciplinsko odgovornost lahko odvetnika doletijo različni ukrepi, odvisni od teže kršitve npr. opomin, denarna kazen, začasni ali celo trajni odvzem odvetniškega poklica.
Kazenska odgovornost
Tretja oblika odgovornosti, ki lahko doleti odvetnika, je kazenska odgovornost. Kazensko lahko odgovarja odvetnik, ki pri opravljanju svojega dela neupravičeno izda poklicno skrivnost ali če pri zastopanju zavestno ne izpolni svoje obveznosti delati v korist stranke ali dela v njeno škodo oziroma izrabi pooblastila za pridobitev premoženjske koristi sebi ali komu drugemu.
Sklep
Odvetnik je dolžan delovati skladno z zakonom in odvetniško poklicno etiko. To med drugim pomeni, da vas mora vestno in požrtvovalno zastopati, ustrezno obveščati, se izogibati poglabljanju sporov, z vami sodelovati, iskreno komunicirati in ohranjati zaupnost vašega odnosa. Vaša dolžnost na drugi strani je, da z odvetnikom sodelujete in spremljate njegovo delo. V kolikor z odvetnikom niste zadovoljni, imate vedno možnost, da prekličete pooblastilo in odvetnika zamenjate, kar pa naj bo prej zadnji ukrep, kot ponavljajoča se praksa. Če vam zaradi določenega ravnanja ali opustitve odvetnika nastane škoda, lahko pod določenimi pogoji od njegove zavarovalnice zahtevate povračilo. Takšni postopki so zelo kompleksni, saj je potrebno odgovornost izkazati z natančnimi dokazi. Poleg tega pa lahko odvetnika zaradi opustitve svojih dolžnosti doletita tudi disciplinska in kazenska odgovornost. Če niste prepričani, kako ravnati, se vedno lahko obrnete po drugo strokovno mnenje in ugotovite kakšne možnosti imate.
Vabljeni, da se prijavite na naš mesečni e-novičnik, kjer bomo z vami delili uporabne nasvete iz področja prava, aktualne novice in opomnike, da ne boste zamudili pomembnih rokov.
© 2018 – 2022 IURALL d.o.o.To delo je (zaščiteno kot) avtorsko delo
in licencirano pod licenco CC BY-ND.
Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega mnenja, pravnega nasveta ali stališča avtorjev in/ali družbe IURALL d.o.o. in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu in/ali za morebitno napačno ali narobe razumljeno vsebino je izključena.
Priporočamo, da objavljene vsebine vselej dodatno preverite in se nanje ne zanašate ali ukrepate, ne da bi si pred tem zagotovili strokovno odvetniško pomoč. Vsebine namreč ne predstavljajo nadomestila za odvetniški nasvet, saj ta terja podrobno preučitev vsakega konkretnega primera – celotno dejansko stanje in razpoložljivo dokumentacijo – kar sicer vselej priporočamo.