V tretjem delu bloga Pravni zapleti pri mednarodnem poslovanju preberite, kako se razlikuje sklepanje pogodb s tujimi strankami, kaj se lahko zgodi če pri poslovanju s tujino nimate sklenjene pogodbe in kako lahko kot stranke rešujete konflikte.
Sklepanje pogodb
Mednarodne gospodarske pogodbe so bistveno bolj zahtevne kot domače/lokalne, ker vsebujejo več kompleksnosti, med drugim v povezavi z odobritvami (carine, licence), transportom, zavarovanjem in plačilom.
Prav tako je treba vedeti, da je vsak trg oziroma država drugačna, kar bo vplivalo na to, kako bo potekal proces poslovanja. Težave pri poslovanju s tujimi partnerji/kupci se poleg “univerzalnih” pojavijo predvsem zaradi nepoznavanja kulture, tujega prava, administrativnih zahtev, jezika in drugačnega razlaganja pogodbenih obveznosti.
Načeloma v večini primerov tako za poslovanje doma kot v tujini ni potrebna pisna pogodba. Pisno pogodbo pa je vseeno dobro imeti, saj vam to nudi pomembno zaščito pred možnimi nesporazumi in prevarami. Prav tako vam podpisana pogodba nudi določeno mero nadzora nad celotnim dogovorom.
Če ne boste postavili jasnih temeljev, kaj ste se dogovorili, kako se bodo zadeve reševale, če pride npr. do zamud ali neizpolnitve, imajo lahko nasprotne stranke na dogovorjeno različne poglede in pričakovanja.
Primeri področij, kjer pogosto nastanejo problemi, če nimamo ustrezne pogodbe:
- Neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti
- Napačno razumevanje in razlaga določb
- Jamstvo za ustreznost proizvoda in pravice kupca glede stvarni/pravnih napak
- Možnost reklamacije
- Garancija
- Poškodovanje pri prevozu, izguba tovora
- Zamuda s plačilom/ dobavo
- Nemožnost izpolnitve (višja sila)
- Odgovornost za škodo, ki jo je povzročil slabo narejen produkt
- Kdo odgovarja?
- Regresni zahtevki
- Spremembe tečaja
- Kršitev intelektualnih pravic
- Zloraba poslovne skrivnosti
- Poprodajne storitve
- Pravo, po katerem se pogodba presoja
- Način reševanja sporov in pristojnost sodišč
Kakšne oblike pogodb se pojavljajo v mednarodnem poslovanju in katere izbrati?
Odgovor na zastavljeno vprašanje je v najprej zagotovo odvisen od načina, kako vstopate na trg. Nabor pogodb, ki jih bo uporabljal klasični izvoznik, bo praviloma drugačen kot pri podjetju, ki bo za vstop na tuji trg ustanovilo podružnico. Ne glede na to pa je priporočljivo, da pred začetkom poslovanja, pogajanja in sklepanja pogodb preverite obstoj, solventnost in boniteto potencialne stranke. V naslednjem koraku je nato potrebno zavarovati poslovne skrivnosti in občutljive informacije. Za začetek je osnova sklenitev pogodbe o nerazkritju informacij (non disclosure agreement- NDA).
Načeloma velja, da obliko in vsebino pogodbe v glavnem določi prodajalec, kar je njegova prednost. V primeru, da podjetje sodeluje z večjo stranko ali državnim kupcem, se pogosto zgodi, da se mora podjetje podrediti kupčevim standardnim pogojem. Pri slednjih je treba biti previden, saj ponavadi kupec posebej zviša svojo zaščito in pravna sredstva ter na drugi strani zmanjša zaščito prodajalca. Prav tako morajo biti podjetja previdna, če pri poslovanju slučajno uporabljajo standardne oziroma vzorčne dokumente in informacije s spleta, saj ti niso nujno primerni za njihove okoliščine, poslovanje, produkt ali trg. Prav tako pa lahko uporaba tuje pogodbe, ki je bila na primer vzeta iz spleta, pomeni kršitev avtorskih pravic. V primeru, da bi želeli uporabiti neko tujo pogodbo, vam priporočamo, da se predhodno posvetujete s pravnim strokovnjakom, ki bo predlagano pogodbo pregledal in prilagodil vašim potrebam.
Kako se lotiti reševanja konfliktov?
Tako pri domačem kot tudi pri mednarodnem poslovanju se lahko pojavijo konflikti, ki zahtevajo strokovno reševanje. Včasih se lahko razrešijo z neposrednimi pogajanji med sprtima strankama, včasih pa je potrebno celo sodno ali izvensodno reševanje spora. Ti konflikti se lahko pojavijo tako v odnosu s poslovnimi partnerji kot tudi na nivoju podjetje-potrošnik ali podjetje-delavec.
Koraki, ki jih je treba opraviti, ko spor nastane:
- Ugotovite razlog in vzrok spora
- Preglejte celotni dogovor, torej pogodbeno dokumentacijo in vso ostalo komunikacijo, ki ste jo imeli do sedaj z nasprotno stranjo.
- Ugotovite kaj je šlo narobe in zakaj.
- Opredelite svoja pričakovanja in cilje glede spora.
- Priporočljiva je strokovna presoja možnosti za uspeh, saj lahko to poveča pripravljenost za morebitna pogajanja in pomaga postaviti strategijo reševanja spora.
- Preverite, ali pogodba vsebuje določbe glede načina reševanja sporov?
- Ugotovite, po katerem pravu naj bi se spor presojal (morebitne določbe v pogodbi)
- Postavite si svojo lastno strategijo, kako boste reševali spor
- Vstopite v komunikacijo z nasprotno stranko.
- Začnite z aktivnostmi, ki lahko vodijo k rešitvi spora.
Ne glede na to za kakšno vrsto spora gre, je pred sodnim reševanjem zadeve priporočljivo razmisliti o alternativnem reševanju sporov. Takšen način je pogosto hitrejši, cenejši, stranki imata več nadzora nad postopkom in običajno je končni rezultat primernejši za obe strani.
V prihajajočih prispevkih preverite:
- Kaj je potrebno vedeti, ob plačilni nedisciplini strank in kako postopati, če gre dolžnik v stečaj?
- Kakšni zapleti se lahko pojavijo v povezavi z zaščito intelektualne lastnine pri mednarodnem poslovanju?
- Kakšni zapleti se lahko pojavijo v povezavi z davki pri mednarodnem poslovanju?
Ali imate vprašanja?
Pišite nam© 2018 – 2021 IURALL d.o.o.To delo je (zaščiteno kot) avtorsko delo
in licencirano pod licenco CC BY-ND.
Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega mnenja, pravnega nasveta ali stališča avtorjev in/ali družbe IURALL d.o.o. in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu in/ali za morebitno napačno ali narobe razumljeno vsebino je izključena.
Priporočamo, da objavljene vsebine vselej dodatno preverite in se nanje ne zanašate ali ukrepate, ne da bi si pred tem zagotovili strokovno odvetniško pomoč. Vsebine namreč ne predstavljajo nadomestila za odvetniški nasvet, saj ta terja podrobno preučitev vsakega konkretnega primera – celotno dejansko stanje in razpoložljivo dokumentacijo – kar sicer vselej priporočamo.