Opravljanje dela na domu

Delo na domu je delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Delo na domu se lahko redno in trajno opravlja le na podlagi za to sklenjene pogodbe o zaposlitvi, v kateri je treba opredeliti posebnosti, ki se nanašajo na naravo takšnega načina opravljanja dela. Zakon pa v izjemnih okoliščinah dovoljuje tudi enostransko odreditev dela na domu.

Gre za vedno bolj pomembno področje, zato smo mu posvetili serijo treh blog zapisov, ki sestavljajo celoto, vendar so razdeljeni po sklopih. Prvi, ki ga trenutno berete, je splošen, v drugih dveh blogih pa si lahko bolj natančno preberete o delu na domu na podlagi pogodbe o zaposlitvi in enostranski odreditvi dela na domu v primeru izrednih razmer.

Kako je urejeno delo na domu v okviru delovnega prava? 

Delo na domu pomeni delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, izven delovnih prostorov delodajalca. Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. Dejansko je to tudi v praksi najpogostejša oblika opravljanja dela na domu. 

Glavna razlika med opravljanjem dela na domu v primerjavi s “klasičnim” opravljanjem dela v prostorih delodajalca je ravno v kraju opravljanja dela. Razen tega ima delavec, ki opravlja delo na domu, enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca. O pravicah in obveznostih delavca (in delodajalca), ki izhajajo iz delovnega razmerja, pogodbi o zaposlitvi in nasploh o ureditvi delovnega prava kot pravne panoge, si lahko preberete na naši wiki strani z naslovom Delovno pravo.

Čeprav se skladno z razvojem tehnologije delež dela na domu po podatkih iz EUROSTATA v Sloveniji (6.8% od skupno zaposlenih) in EU (povprečje 5.4%, v samem vrhu pa sta Nizozemska in Finska s 14.1%) povečuje, takšen način opravljanja dela še vedno velja za malo oz. premalo izkoriščeno možnost. Predvsem z vidika lažjega usklajevanja, poslovnega in zasebnega življenja, nenazadnje pa tudi z vidika uporabnosti v času trenutne epidemije.

Delo na domu prinaša mnoge pozitivne učinke, ki se kažejo predvsem v prilagodljivosti (potrebam), produktivnosti, zniževanju obremenjenosti/stresa, manjših stroških zaposlovanja, nenazadnje pa tudi v vplivu na okolje, nižjih bivalnih stroških in manjši obremenjenosti infrastrukture. Delo na domu ima tudi svojo slabo plat, ki se lahko kaže v upadu medsebojne komunikacije, manjši povezanosti, kreativnosti, pripadnosti, itd. 

Glede na to, da delo na domu še ni zelo pogosta in običajna oblika opravljanja dela in da zakonodaja delo na domu skopo ureja, se pri samem organiziranju dela na domu lahko pojavijo številna vprašanja in izzivi, kot na primer: 

  • Katero delo oziroma delovna mesta je mogoče opravljati na domu in v kakšnem obsegu?
  • Kako organizirati delovni čas?
  • Na kakšen način in v kakšnem obsegu lahko delodajalec vrši nadzor nad delavcem in kako pri tem ohraniti delavčevo zasebnost?
  • Kako ustrezno določiti pričakovane rezultate? Merjenje uspešnosti?
  • Kako je z zagotavljanjem delovnih sredstev? (Nadomestila za uporabo lastnih sredstev)
  • Kako skrbeti za varovanje poslovne skrivnosti?
  • Kakšna je obveznost delodajalca zagotavljati varnost in zdravje pri delu?

V nadaljevanju tega in ostalih blogov na temo dela na domu boste prebrali, kaj od zgornjega se lahko delodajalec in delavec medsebojno dogovorita, kaj lahko uredi delodajalec s svojimi akti in kaj že določa zakonodaja.

Katero delo se lahko opravlja na domu?

Na domu se lahko opravlja le tisto delo, ki sodi v dejavnost delodajalca ali dejavnost, ki je potrebna za opravljanje dejavnosti delodajalca, razen če gre za dela, ki so z zakonom oziroma drugim predpisom določena kot dela, ki se ne smejo opravljati kot delo na domu.

Skladno z 71. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) (v nadaljevanju “Zakon”) se na domu ne more opravljati takšno delo, ki:

  • je škodljivo ali če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja, ter
  • v primerih, ko to prepoveduje poseben zakon ali drug predpis.

Oblike dela na domu

Delo na domu je pri nas mogoče trajno in redno opravljati na podlagi za to posebej sklenjene pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu (pogodba o zaposlitvi, ki predvideva in ureja delo na domu). Delavec in delodajalec se lahko dogovorita o delu na domu za celotno trajanje delovnega časa, kar pomeni, da delavec delo opravlja samo na domu oziroma v prostorih po svoji izbiri. Možna pa je tudi pogodba o zaposlitvi za delo na domu v kateri je določeno, da delavec opravlja delo na domu le del delovnega časa npr. nekaj dni v tednu, posamezen dan v tednu ali nekaj ur. Takšen način opravljanja dela je natančno opredeljen v členih od 68. do 72. Zakona, ki si jih lahko preberete tudi z uporabo IURALL spletne aplikacije vodnika po pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, ki jo najdete tukaj. Ta temeljni Zakon pa ni edini vir, ki ureja delo na domu, to vlogo ima tudi množica mednarodnih konvencij, priporočil in drugih sporazumov na mednarodni in nacionalni ravni.

V izrednih razmerah Zakon predvideva tudi poenostavljeno enostransko odreditev dela na domu po 169. členu Zakona in sicer v primeru naravnih ali drugih nesreč (potres, požar, epidemija, itd.), pri čemer ni potrebno soglasje delavca in tudi ne sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu. Primer uporabe tega člena smo doživeli v Sloveniji v času 1. vala epidemije spomladi 2020. V kolikor bo sedaj ponovno razglašena epidemija, bo tovrstna odreditev dela na domu ponovno zakonita. Vendar, ne glede na to, da v takem primeru ni potrebno ne soglasje delavca ne sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, morajo še vedno biti (sicer nekoliko prilagojeno) izpolnjene  ostale zahteve Zakona glede dela na domu, ki so obrazložene v nadaljevanju.

V praksi se pojavljajo tudi primeri, ko delavec opravlja delo na domu samo izjemoma, občasno (začasno), v primeru posebnih nalog v dogovoru z delodajalcem. Zakon takšne oblike dela na domu ne predvideva. Konvencija Mednarodne organizacije dela MOD št. 177 o delu na domu, ki je Republika Slovenija sicer ni ratificirala (jo pa v Zakonu v določeni meri povzema), pravi, da v primeru, ko se delo opravlja samo občasno, ne gre za delavca, ki dela od doma. Glede na to, da (kot že rečeno) pri nas konvencija ni ratificirana, se mnenja o tem ali je treba za takšno obliko skleniti novo pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela na domu ali ne, in kakšne obveznosti ima pri tem delodajalec, razlikujejo. Zagotovo pa je tudi v takšnem primeru potrebno soglasje delavca. Vsled navedenega priporočamo, da v kolikor si želita delavec in delodajalec dogovoriti za takšen način opravljanja dela, da se predhodno posvetujeta z ustreznim strokovnjakom, ki bo situacijo preučil in lahko svetoval v konkretnem primeru. Če delodajalec nima dostopa do oz. ne pozna ustreznih strokovnjakov, mu do njih lahko pomagamo pri IURALLu.

Temeljne obveznosti delodajalca pri organiziranju dela na domu

  1. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi v kateri se določijo obvezne sestavine delovnega razmerja ter posebnosti dela na domu (kraj, delovni čas, obseg dela, nadomestilo za uporabo sredstev, ipd.) ali pisna odreditev dela na domu v času izrednih razmer,
  2. Preverba in zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev ter drugi ukrepi za zagotavljanje varstva in zdravja pri delu ,
  3. Obvestilo inšpektorata za delo o nameravanem organiziranju dela na domu.

Kaj moram urediti, da bo delo na domu v mojem podjetju zakonito?

Rešite vprašalnik

Priporočljivo je tudi, da delodajalec za namen organiziranja dela na domu pripravi Pravilnik o opravljanju dela na domu oziroma pogoje opravljanja dela na domu vključi v Akt o organiziranju in sistemizaciji delovnih mest. Več o tem oz. zakaj je priporočljivo, preberite v blogu Delo na domu na podlagi pogodbe o zaposlitvi.


© 2020 IURALL d.o.o. To delo je (zaščiteno kot) avtorsko delo
in licencirano pod licenco CC BY-ND.

Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega mnenja, pravnega nasveta ali stališča avtorjev in/ali družbe IURALL d.o.o. in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu in/ali za morebitno napačno ali narobe razumljeno vsebino je izključena.

Priporočamo, da objavljene vsebine vselej dodatno preverite in se nanje ne zanašate ali ukrepate, ne da bi si pred tem zagotovili strokovno odvetniško pomoč. Vsebine namreč ne predstavljajo nadomestila za odvetniški nasvet, saj ta terja podrobno preučitev vsakega konkretnega primera – celotno dejansko stanje in razpoložljivo dokumentacijo – kar sicer vselej priporočamo.

2 thoughts on “Opravljanje dela na domu

Comments are closed.

Izberi odvetnika

Opiši primer. Preglej ponudbe več odvetnikov. Najami odvetnika. Reši primer.

Opiši primer