Kateri so elementi pogodbe o zaposlitvi?

Pogodba o zaposlitvi je pogodba delovnega prava, s katero se formalno oblikuje delovno razmerje. S sklenitvijo pogodbe, delavec in delodajalec podrobno uredita medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. IURALLova ekipa vam svetuje, da pred pričetkom svojega novega delovnega razmerja dobro pregledate ponujeno pogodbo in preverite, da je slednja skladna z zakonom.

V nadaljevanju smo za vas predstavili temeljit pregled elementov in pravnih aspektov pogodbe o zaposlitvi, za katere menimo, da jih je pomembno poznati pred sklenitvijo delovnega razmerja. Poznavanje slednjih vam bo zagotovo pomagalo zagotoviti boljše pogoje tako za podjetje kot tudi za zaposlene.

Pogodbena svoboda delavca in delodajalca 

Kot omenjamo v uvodu, pogodbeni stranki (delavec in delodajalec) pri oblikovanju delovnega razmerja nista popolnoma svobodni, ampak morata upoštevati določbe zakona o delovnih razmerjih in drugih zakonov, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, podzakonskih aktov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca. Ti na primer predpisujejo minimalne standarde glede dopusta, odpovednega roka, plače, regresa, posebnosti za delavce v javnem sektorju, ipd.

V kolikor bosta stranki v pogodbo vključila določila, ki so v nasprotju s temi predpisi, bodo ta neveljavna in se bo na tem mestu smiselno uporabljal zakon. 

Na drugi strani pa lahko stranki v pogodbo vedno vneseta določila, ki so v primerjavi z zakonodajo za delavca ugodnejša (npr. več dopusta, višja plača itd.). 

Ali je za obstoj delovnega razmerja sploh potrebna pisna pogodba?

Pogodba o zaposlitvi mora biti sklenjena v pisni obliki. Pri tem pa je potrebno poudariti, da sama pisnost ni pogoj za veljavnost pogodbe o zaposlitvi in obstoj delovnega razmerja ter pravic in obveznosti, ki iz tega izhajajo. 

Delovno razmerje namreč obstaja takoj, ko so izpolnjeni njegovi ključni elementi:

  • delavec se prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca,
  • delavec delo opravlja osebno, za plačilo in nepretrgoma
  • delavec delo opravlja po navodilih in pod nadzorom delodajalca (podrejenost delavca delodajalcu).

Pri določenih elementih pa vseeno velja, da če ti niso pisno določeni, potem ne veljajo/obstajajo. Primer takih elementov so konkurenčna klavzula, čas trajanja pri pogodbi za določen čas (drugače šteje pogodba za pogodbo za nedoločen čas), določbe o volonterskem pripravništvu.

Pomembno: Če delodajalec delavcu ne izroči pisne pogodbe, stori prekršek, ki se lahko kaznuje z globo do 2.000  EUR.

Obveznost sklepanja pogodbe o zaposlitvi 

Zakon določa, da se mora delo vedno opravljati na podlagi pogodbe o zaposlitvi, če obstajajo elementi delovnega razmerja. To pomeni, da če med strankama obstajajo zgornji elementi, delavec dela ne sme opravljati na podlagi podjemne, avtorske ali druge pogodbe civilnega prava. 

V praksi se namreč pogosto pojavlja, da se delodajalci želijo izogniti sklepanju pogodbe o zaposlitvi in z delavcem sklenejo podjemno pogodbo, ker je to zanje ceneje in bolj fleksibilno. Gre za t.i. prikrita delovna razmerja oz. prekarno delo. V kolikor bi inšpektor v takšnem primeru ugotovil, da delodajalec ni sklenil pogodbe o zaposlitvi (ampak podjemno pogodbo) in da obstajajo elementi delovnega razmerja, bo zahteval pisno sklenitev pogodbe o zaposlitvi, lahko pa mu naloži tudi plačilo globe.

Če delodajalec z delavcem sklene civilno pogodb (npr. podjemno pogodbo), ko bi moral po zakonu skleniti pogodbo o zaposlitvi, je lahko kaznovan z globo od 3.000 do 20.000 EUR. 

Obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi

Delovno pravo pozna več vrst pogodb o zaposlitvi, kot na primer pogodba za določen čas, krajši delovni čas ipd. Vsaka pogodba o zaposlitvi pa mora vsebovati:

  1. PODATKE O POGODBENIH STRANKAH (podatki o delodajalcu in delavcu) z navedbo prebivališča oziroma sedeža delavca in delodajalca,
  2. DATUM NASTOPA DELA,
  3. NAZIV DELOVNEGA MESTA oziroma vrsto dela, s kratkim opisom dela,
  4. KRAJ OPRAVLJANJA DELA; če ni naveden točen kraj, velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca,
  5. ČAS, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi (če čas ni določen se šteje, da gre za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas),
  6. določilo, ali gre za POLNI ALI KRAJŠI DELOVNI ČAS,
  7. določilo o DNEVNEM ALI TEDENSKEM DELOVNEM ČASU in RAZPOREDITVI DELOVNEGA ČASA,
  8. ZNESEK OSNOVNE PLAČE delavca v evrih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter morebitna druga plačila,
  9. določilo o DRUGIH SESTAVINAH PLAČE delavca, PLAČILNEM OBDOBJU, PLAČILNEM DNEVU in o NAČINU IZPLAČEVANJA PLAČE,
  10. določilo o LETNEM DOPUSTU oziroma načinu določanja letnega dopusta,
  11. DOLŽINO ODPOVEDNIH ROKOV,
  12. NAVEDBO KOLEKTIVNIH POGODB, ki zavezujejo delodajalca oziroma SPLOŠNIH AKTOV DELODAJALCA, ki določajo pogoje dela delavca, in
  13. druge pravice in obveznosti v primerih, določenih z zakonom o delovnih razmerjih.

Zakon pa delavcu in delodajalcu pri določanju

  • dnevnega/tedenskega delovnega časa in razporeditvi delovnega časa (7.točka), 
  • drugih sestavin plače, plačilnega obdobje in plačilnega dneva ter načina izplačevanja plače (9.točka),
  • letnega dopusta (10.točka), ter
  • dolžine odpovednih rokov (11.točka),

dopušča, da tega ne rabita izrecno opredeliti v pogodbi o zaposlitvi, ampak se le sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca.

Za lažje brskanje skozi zakon o delovnih razmerij in razumevanje posameznih določb lahko uporabite naš Vodnik po pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, kjer smo posamezne člene zakona o delovnih razmerjih razčlenili in jim dodali relevantno teorijo ter sodno prakso.

Primeri dodatnih obveznih sestavin pogodb o zaposlitvi 

Pri posameznih vrstah pogodb o zaposlitvi zakon določa tudi dodatne obvezne sestavine. Na primer pri:

  • pogodbi o zaposlitvi za določen čas mora pogodba vsebovati 
    • natančen čas, za katerega je pogodba sklenjena, 
    • razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in 
    • določilo o načinu izrabe letnega dopusta, 
  • pogodbi  o zaposlitvi za krajši delovni čas se morata delodajalec in delavec v pogodbi sporazumeti 
    • o delovnem času, 
    • o načinu izrabe letnega dopusta in 
    • o drugih odsotnostih z dela.
  • pogodbi za opravljanje dela na domu morata delodajalec in delavec izrecno določiti, 
    • da se bo delo opravljalo izven prostorov delodajalca in 
    • višino denarnega nadomestila, če bo delavec pri delu na domu uporabljal svoja sredstva. 

Primeri neobveznih sestavin pogodbe o zaposlitvi

Nenazadnje lahko delodajalec in delavec v pogodbo vneseta tudi nekatere neobvezne določbe, kot so na primer:

  • določbe o poskusnem delu:
    • Poskusno delo je namenjeno preizkusu usposobljenosti in znanja delavca za določeno delovno mesto. Stranki se lahko dogovorita za poskusno delo, ki traja največ 6 mesecev. Zakon na primer omogoča, da če delodajalec v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil, lahko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi. 
  • določbe o pripravništvu:
    • Delavec, ki prvič začne opravljati delo v smeri in na ravni svoje strokovne izobrazbe z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela, lahko sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik. Pripravnik opravlja delo po programu za usposabljanje s pomočjo mentorja. Pred iztekom pripravništva pripravnik opravi zaključni izpit. V času pripravništva mu delodajalec ne sme odpovedati pogodbo o zaposlitvi, razen, če bi šlo za izredno odpoved ali v primeru uvedbe insolvenčnega postopka nad delodajalcem. Pod posebnimi pogoji se lahko sklene tudi pogodba o volonterskem pripravništvi. Slednja mora biti sklenjena v pisni v obliki.
  • določbe o varovanju poslovne skrivnosti:
    • Stranki lahko v pogodbo določita, da delavec ne sme izdajati ali uporabljati poslovnih skrivnosti delodajalca, s katerimi je seznanjen. Informacija šteje za poslovno skrivnost, če gre za nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovno informacijo ter izpolnjuje naslednje zahteve: 
      • gre za skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij,
      • ima tržno vrednost,
      • delodajalec je ukrepal, da se informacija ohrani kot zaupna, npr. jo določil kot poslovno skrivnost in o tem seznanil vse osebe, ki z njo prihajajo v stik.
    • Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
  • konkurenčna klavzula:
    • Delodajalec in delavec se lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita, da delavec po prenehanju delovnega razmerja ne sme opravljati konkurenčne dejavnosti, vendar:
      • največ za obdobje dveh let po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in le za naslednje primere prenehanja:
        • prenehanje s sporazumom, 
        • redna odpoved in 
        • v primeru drugih razlogov določenih v zakonu o delovnih razmerjih.
    • Konkurenčna klavzula ne sme izključiti možnosti primerne zaposlitve delavca. Če ta delavcu onemogoča pridobitev zaslužka, primerljivega delavčevi prejšnji plači, je delavec za spoštovanje klavzule upravičen do nadomestila.
    • Pomembno: 
      • Konkurenčne klavzule ne smemo mešati s konkurenčno prepovedjo. Medtem, ko konkurenčna prepoved velja za vse delavce v delovnem razmerju in je določena že z zakonom, pa konkurenčna klavzula velja le za tiste, ki so se zanjo dogovorili v svoji pogodbi o zaposlitvi. 
      • Konkurenčna prepoved velja med trajanjem delovnega razmerja, konkurenčna klavzula pa le po njegovem prenehanju
  • določbe o varstvu osebnih podatkov, ipd.

Ključni poudarki:

Ko boste naslednjič pregledovali svojo pogodbo o zaposlitvi ali pa celo sestavljali novo zaposlitveno pogodbo, imejte v mislih sledeče: 

  • Določila pogodbe o zaposlitvi morajo biti v skladu z zakonodajo, drugače so neveljavna.
  • Pogodba o zaposlitvi lahko položaj delavca uredi ugodneje, kot to določa zakon.
  • Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati obvezne sestavine, ki jih določa zakona.
  • Pogodba o zaposlitvi se sklene v pisni obliki.
  • Pisnost pogodbe o zaposlitvi pa ni pogoj za veljavnost pogodbe o zaposlitvi in obstoj delovnega razmerja.
  • Delovno razmerja obstaja, če obstajajo ključni elementih delovnega razmerja:
    • prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca,
    • plačilo za delo,
    • osebno opravljanje dela,
    • nepretrgano opravljanje dela,
    • opravljanje dela po navodilih in nadzorom delodajalca (podrejenost)
  • Če obstajajo elementi delovnega razmerja, se mora za opravljanje dela skleniti pogodba o zaposlitvi.

Ali imate vprašanje?

Pišite nam

© 2018 – 2021 IURALL d.o.o.To delo je (zaščiteno kot) avtorsko delo
in licencirano pod licenco CC BY-ND.

Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega mnenja, pravnega nasveta ali stališča avtorjev in/ali družbe IURALL d.o.o. in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu in/ali za morebitno napačno ali narobe razumljeno vsebino je izključena.

Priporočamo, da objavljene vsebine vselej dodatno preverite in se nanje ne zanašate ali ukrepate, ne da bi si pred tem zagotovili strokovno odvetniško pomoč. Vsebine namreč ne predstavljajo nadomestila za odvetniški nasvet, saj ta terja podrobno preučitev vsakega konkretnega primera – celotno dejansko stanje in razpoložljivo dokumentacijo – kar sicer vselej priporočamo.

Izberi odvetnika

Opiši primer. Preglej ponudbe več odvetnikov. Najami odvetnika. Reši primer.

Opiši primer