Kdaj je delavec ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi upravičen do odpravnine?

Delavec je pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi upravičen do odpravnine v naslednjih situacijah:

1. Odpoved iz poslovnega razloga s strani delodajalca;

2. Odpoved iz razloga nesposobnosti s strani delodajalca;

3. Odpoved v primeru potrjene prisilne poravnave nad podjetjem, prisilne likvidacije, stečaja in drugih primerih prenehanja delodajalca;

4. Izredna odpoved s strani delavca (poleg odpravnine je delavec v tem primeru upravičen tudi do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka);

5. Odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela (če je poskusno delo trajalo več kot eno leto);

6. Če se pri delodajalcu prevzemniku (sprememba delodajalca) iz objektivnih razlogov v dveh letih od prenosa delavcu poslabšajo pravice iz pogodbe oziroma se bistveno spremenijo pogoji dela in delavec poda odpoved;

7. Ob upokojitvi, če je bil delavec pri delodajalcu zaposlen vsaj 5 let – razen, če se po upokojitvi in odpovedi pogodbe ponovno zaposli;

8. Pri poteku pogodbe za določen čas (po poteku časa za katerega je sklenjena):

  • razen če gre za pogodbo za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter opravljanje javnih del;
  • razen, če delavec in delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali če delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Delavec je prav tako upravičen do sorazmernega dela odpravnine, če sprejme novo ponudbo neustrezne zaposlitve, ki mu jo je delodajalec ponudil ob odpovedi obstoječe pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti. Ni pa upravičen do odpravnine, če mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti in delavec sprejme oziroma zavrne istočasno ponudbo ustrezne zaposlitve za nedoločen čas. Je pa upravičen do odpravnine, če zavrne novo ponudbo neustrezne zaposlitve oziroma zaposlitve za določen čas.

Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Imate dodatna vprašanja?

Pišite nam

© 2020 IURALL d.o.o. To delo je (zaščiteno kot) avtorsko delo
in licencirano pod licenco CC BY-ND.

Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega mnenja, pravnega nasveta ali stališča avtorjev in/ali družbe IURALL d.o.o. in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu in/ali za morebitno napačno ali narobe razumljeno vsebino je izključena.

Priporočamo, da objavljene vsebine vselej dodatno preverite in se nanje ne zanašate ali ukrepate, ne da bi si pred tem zagotovili strokovno odvetniško pomoč. Vsebine namreč ne predstavljajo nadomestila za odvetniški nasvet, saj ta terja podrobno preučitev vsakega konkretnega primera – celotno dejansko stanje in razpoložljivo dokumentacijo – kar sicer vselej priporočamo.

Izberi odvetnika

Opiši primer. Preglej ponudbe več odvetnikov. Najami odvetnika. Reši primer.

Opiši primer