Prispevki za socialno varnost

Delodajalec je dolžan pri izplačilu plače delavca obračunati in plačati prispevke za socialno varnost. V kolikor delodajalec tega ne stori, ga lahko doletijo hude posledice. O tem, kako lahko delavec preveri ali so bili zanj prispevki obračunani in plačani, kaj lahko stori, kje in v kakšnem roku, če mu delodajalec ni plačal prispevkov in kakšne so posledice neplačila prispevkov, si preberite v članku odvetnice Petre Đukić.

Prenesite svoj brezplačen članek

Prenesi

Prispevki za socialno varnost

V Ustavi RS je določeno, da je Slovenija socialna država in da zagotavlja svojim državljanom sistem socialne varnosti, ki temelji na vzajemnosti in medgeneracijski solidarnosti.  Pravico do socialne varnosti državljani uresničujejo prek zakonov, ki urejajo sistem socialnega zavarovanja. K uresničevanju pravic iz naslova socialne varnosti pa državljani prispevajo s plačevanjem prispevkov.

Obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo in za primer brezposelnosti (skupno poimenovani kot obvezni prispevki za socialna zavarovanja) določajo naslednji zakoni: Zakon o prispevkih za socialno varnost, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, Zakon o urejanju trga dela.

V Sloveniji je uveljavljen t.i. bruto sistem plač, kar pomeni, da delavcu (oz. upravičencu) pripada plača v polnem znesku (bruto plača), dejansko pa delavec razpolaga le s plačo, ki je zmanjšana za davek in prispevke (neto plača). Dolžnost delodajalca je namreč, da bruto plača delavca zmanjša za z zakonom določene zneske davkov in prispevkov, ter jih plača v imenu in za račun delavca. Povedano drugače delodajalec je dolžan delavcu za opravljeno delo plačati bruto plačo, pri čemer mora obračunati predpisane davke in prispevke ter nato delavcu izplačati na njegov bančni račun bruto plačo, zmanjšano za davke in prispevke (neto plača).

Pogosto delavci ne vedo, ali jim delodajalec obračunava in plačuje prispevke za obvezna socialna zavarovanja. Delavec lahko zahteva razkritje podatkov o tem, ali je delodajalec za njega obračunal in plačal obvezne prispevke za socialno zavarovanje preko sistema eDavki. Le-to lahko delavec zahteva tudi preko mobilne aplikacije eDavki. Delavec si na svoj mobilni telefon lahko naloži brezplačno aplikacijo eDavki in v primeru, da delodajalec delavcu v preteklem mesecu ni obračunal in/ali plačal prispevkov za socialno varnost, bo delavec o tem na svoj telefon dobili obvestilo. Razkritje navedenih podatkov lahko osebno ali po pošti na predpisanem edavki obrazcu IREK-21, zahteva delavec tudi na kateremkoli finančnem uradu, razen na Generalnem in Posebnem finančnem uradu.

V primeru, da delavec ugotovi, da mu delodajalec tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost ima ob določenih zakonskih pogojih možnost podati izredno odpoved. Za to, da je taka izredna odpoved zakonita je potreben predhodni poziv delodajalcu, da odpravi kršitve v roku treh delovnih dni in da delodajalec v tem roku kršitev ne odpravi.  Če delavec tako poda zakonito izredno odpoved, je v takem primeru upravičen tudi do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Prav tako lahko delavec v takem primeru uveljavlja na Zavodu za zaposlovanje RS vse pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti.

V kolikor gre za neplačilo nezaporednih ali posameznih prispevkov ali za neplačilo prispevkov v daljšem časovnem obdobju od šestih mesecev, ima delavec pravico pisno zahtevati od delodajalca, da kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

Delavec ima možnost zahtevati plačilo prispevkov za socialno varnost v petih letih od kar je taka obveznost plačila prispevkov nastala za delodajalca.

Morebitno delodajalčevo neplačilo prispevkov niti po temelju niti po višini ne ogroža pravic delavcev iz obveznega zavarovanja za starševsko varstvo, obveznega zdravstvenega zavarovanja in obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti. Neplačevanje prispevkov tudi ne vpliva na obstoj pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Obstoji pa pogojni vpliv neplačevanja prispevkov na višino pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in sicer v primeru, da se neplačani prispevki nanašajo ravno na obdobje najugodnejših let delavca, ki se zaradi neplačila ne upoštevajo pri odmeri pravic, in da ne gre za primer, ko bi se tudi v primeru upoštevanja obdobij neplačil prispevkov uporabila najnižja oziroma najvišja pokojninska osnova.

V kolikor delavec meni, da delodajalec krši svoje obveznosti ali da ravna nepravilno, ima vselej možnost, da prijavi delodajalca na Inšpektorat RS za delo preko elektronske pošte, po pošti ali osebno. Delavec lahko tako prijavo kršitev ali nepravilnosti odda tudi anonimno.

Če delodajalec delavcu omeji pravico do bruto plače na način, da zanj ne plača predpisanih prispevkov za socialno varnost, je socialna varnost delavca že ogrožena ter je tako vanjo poseženo. Tako dejanje je določeno tudi kot kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavca. Prepovedana posledica pri kaznivem dejanju kršitve temeljnih pravic delavcev nastopi že z neplačilom prispevkov, če so izpolnjeni pogoji za krivdno odgovornost storilca.

Petra Đukić, odvetnica
Oktober 2020

Celoten članek vam je na voljo s klikom na spodnjo povezavo.

Prenesite brezplačen članek Prispevki za socialno varnost

Prenesi

Strokovna vsebina je nastala v sodelovanju s Sindikatom obrti in podjetnišva Slovenije (www.sops.si) ter v okviru projekta KRUSPOP – »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev s področja obrti in podjetništva« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.

Objavljena vsebina ne predstavlja pravnega mnenja, pravnega nasveta ali stališča avtorjev in/ali družbe IURALL d.o.o. in nima pravnih posledic, temveč je le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu in/ali za morebitno napačno ali narobe razumljeno vsebino je izključena.

Priporočamo, da objavljene vsebine vselej dodatno preverite in se nanje ne zanašate ali ukrepate, ne da bi si pred tem zagotovili strokovno odvetniško pomoč. Vsebine namreč ne predstavljajo nadomestila za odvetniški nasvet, saj ta terja podrobno preučitev vsakega konkretnega primera – celotno dejansko stanje in razpoložljivo dokumentacijo – kar sicer vselej priporočamo.

Izberi odvetnika

Opiši primer. Preglej ponudbe več odvetnikov. Najami odvetnika. Reši primer.

Opiši primer