Uvedba socialne kapice, prednosti in/ali slabosti; priložnost za gospodarski razcvet ter ohranitev razvojnih kadrov ali past stabilnosti socialnih blagajn (ekonomski vidik)

Socialna kapica naj bi v gospodarstvo prinesla določeno finančno rabremenitev in dvignila konkurenčnost. Na drugi strani pa se pri tem pojavijo vprašanja o primernosti trenutka, sodliarnosti, ustrezni ureditvi in nenazadnje pravičnosti. Več o tem preberite v članku odvetnika Uroša Cerarja Žuglja.

Ponovni poskus uvedbe socialne kapice v Sloveniji je v zadnjih tednih in mesecih pogosta tema pogovorov v javnosti. Socialna kapica pomeni omejitev plačevanja socialnih prispevkov nad določenim zneskom plače oziroma prejemkov iz delovnega razmerja. Strateški svet za debirokratizacijo, ki je bil na predlog predsednika sedanje vlade ustanovljen maja leta 2020, je namreč pripravil številne ukrepe, katerih cilj je izboljšati stanje v Sloveniji glede administrativnih ovir in konkurenčnega poslovnega okolja, namen pa poenostaviti življenje državljanom in poslovanje podjetjem ter s tem prispevati k znižanju stroškov in odpravljanju administrativnih ovir. Predloge je navedeni svet združil v predlogu Zakona o debirokratizaciji (Zdeb), ki zajema noveliranje večjega števila obstoječih zakonov. Med predlaganimi novelami je tudi novela Zakona o prispevkih za socialno varnost (ZPSV), ki bi v slovenski pravni red vnesla socialno kapico. S tem bi se Slovenija priključila večini evropskih držav, ki so socialno kapico že implementirale. Gospodarstvo je v prizadevanjih in podpori uvedbe socialne kapice enotno. Ocenjuje, da je uvedba socialne kapice nujna in da je tudi trenutek za uvedbo primeren. Meni, da bo socialna kapica na eni strani finančno razbremenila delodajalce, s čimer bodo ti konkurenčnejši v mednarodnem merilu, na drugi strani pa bo razbremenila tudi prejemnike najvišjih plač. To naj bi pomenilo, da bo Slovenija postala privlačnejša za visoko izobraženo, in običajno bolje plačano, delovno silo. Na drugi strani nasprotniki predlagatelju očitajo pomanjkanje socialnega dialoga, neprimernost načina uvedbe, neprimernost trenutka uvedbe in vsebinsko pomanjkljivost predloga ter izražajo zaskrbljenost za javne finance in uveljavljanje pravic iz  socialnih zavarovanj. Zmanjševanje prihodkov nosilcev socialnih zavarovanj bo po njihovem mnenju lahko vodilo v nesorazmerno omejevanje socialnih pravic in odsotnost, pri nas globoko zakoreninjenega, načela solidarnosti v sistemu socialnega zavarovanja.

Uroš Cerar Žugelj, odvetnik
Odvetniška pisarna Cerar Žugelj
Junij 2021

Celoten članek vam je na voljo s klikom na spodnjo povezavo.

Strokovna vsebina je nastala v sodelovanju s Sindikatom obrti in podjetnišva Slovenije (www.sops.si) ter v okviru projekta KRUSPOP – »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev s področja obrti in podjetništva« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.

Objavljena vsebina ne predstavlja pravnega mnenja, pravnega nasveta ali stališča avtorjev in/ali družbe IURALL d.o.o. in nima pravnih posledic, temveč je le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu in/ali za morebitno napačno ali narobe razumljeno vsebino je izključena.

Priporočamo, da objavljene vsebine vselej dodatno preverite in se nanje ne zanašate ali ukrepate, ne da bi si pred tem zagotovili strokovno odvetniško pomoč. Vsebine namreč ne predstavljajo nadomestila za odvetniški nasvet, saj ta terja podrobno preučitev vsakega konkretnega primera – celotno dejansko stanje in razpoložljivo dokumentacijo – kar sicer vselej priporočamo.