Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, pomen za delavce in primerjava med javnim in zasebnim sektorjem (pravno socialni vidik)

Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje s krčenjem prvega pokojninskega stebra ter v kombinaciji z državnimi spodbudami in prednostmi, ki jih prinaša za delavce, postaja vedno bolj priljubljena oblika varčevanja v Sloveniji. O pomenu za delavce ter primerjavi med javnim in zasebnim sektorjem iz pravno socialnega vidika piše Odvetnik Uroš Cerar Žugelj.

V kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje se vključijo posamezniki preko svojega delodajalca, ki delno ali v celoti financira pokojninski načrt v breme lastnih sredstev. Prav tako se v to zavarovanje lahko vključijo tudi zavarovanci, ki opravljajo pridobitno ali drugo samostojno dejavnost. Poleg individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, je kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje temeljna oblika varčevanja za starost v Sloveniji, ki jo z davčnimi olajšavami spodbuja tudi država. Predstavlja zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih delavcev, ki so vključeni v to obliko zavarovanja, z namenom, da bi ob dopolnitvi določene starosti, ali v drugih primerih, določenih s pokojninskim načrtom ali zakonom, pridobili pravico do dodatne pokojnine, ki je temeljna pravica prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja ali druge pravice. 

Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje se vzpostavi na podlagi odobrenega pokojninskega načrta, ki določa pogoje za pridobitev pravic, vrsto in obseg teh pravic ter postopek za njihovo uveljavitev. Znesek vplačil kolektivnega zavarovanja, ki ga za posameznega člana v posameznem koledarskem letu plača delodajalec, trenutno ne sme biti nižji od 316,20 evrov. Sredstva iz naslova kolektivnega dodatnega zavarovanja se zbirajo in upravljajo v pokojninskih skladih, oblikovanih v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2. Zavarovanci (delavci) lahko iz kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja uveljavljajo pravico do dodatne pokojnine, predčasne dodatne pokojnine, ali pravico do izplačila odkupne vrednosti v enkratnem znesku.

Decembra 2020 je svojim zaposlenim kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje omogočalo 9.887 delodajalcev.

Uroš Cerar Žugelj, odvetnik
Odvetniška pisarna Cerar Žugelj
Junij 2021

Celoten članek vam je na voljo s klikom na spodnjo povezavo.

O ekonomskem vidiku kolektivnega dodatnega zavarovanja pa v prihajajočem članku odvetnika Uroša Cerarja Žuglja.

Strokovna vsebina je nastala v sodelovanju s Sindikatom obrti in podjetnišva Slovenije (www.sops.si) ter v okviru projekta KRUSPOP – »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev s področja obrti in podjetništva« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.

Objavljena vsebina ne predstavlja pravnega mnenja, pravnega nasveta ali stališča avtorjev in/ali družbe IURALL d.o.o. in nima pravnih posledic, temveč je le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu in/ali za morebitno napačno ali narobe razumljeno vsebino je izključena.

Priporočamo, da objavljene vsebine vselej dodatno preverite in se nanje ne zanašate ali ukrepate, ne da bi si pred tem zagotovili strokovno odvetniško pomoč. Vsebine namreč ne predstavljajo nadomestila za odvetniški nasvet, saj ta terja podrobno preučitev vsakega konkretnega primera – celotno dejansko stanje in razpoložljivo dokumentacijo – kar sicer vselej priporočamo.