Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, pomen za delavce in primerjava med javnim in zasebnim sektorjem (ekonomski vidik)

V prejšnjem članku se je odvetnik Uroš Cerar Žugelj osredotočil na pravno socialni vidik kolektivnega dodatnega zavarovanja. Tokrat kolektivno dodatno zavarovanje osvetljuje iz ekonomskega (davčnega) vidika, pri čemer opozarja na pomanjkljivosti in predlaga spremembe potrebne za uresničitev namena, ki ga takšen sistem zavarovanja zasleduje.

Prenesite svoj brezplačen članek

Prenesi

V kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje se vključijo posamezniki preko svojega delodajalca, ki delno ali v celoti financira pokojninski načrt v breme lastnih sredstev. Prav tako se v to zavarovanje lahko vključijo tudi zavarovanci, ki opravljajo pridobitno ali drugo samostojno dejavnost. Poleg individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, je kolektivno zavarovanje temeljna oblika varčevanja za starost v Sloveniji, ki jo z davčnimi olajšavami spodbuja tudi država. Predstavlja zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih delavcev, ki so vključeni v to obliko zavarovanja, z namenom, da bi ob dopolnitvi določene starosti, ali v drugih primerih, določenih s pokojninskim načrtom ali zakonom, pridobili pravico do dodatne pokojnine, ki je temeljna pravica prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja ali druge pravice.

Davčne olajšave so v okviru kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja pomembne predvsem zaradi spodbujanja varčevanja z namenom zagotovitve primerne socialne varnosti ob upokojitvi. Deležna sta je tako delodajalec, kot delavec, vendar le do zakonsko določenega maksimalnega zneska. Zakonska ureditev daje pri uveljavljanju davčne olajšave prednost delodajalcu. V primeru, da ta vplača zaposlenemu maksimalno letno premijo, za katero še lahko uveljavlja davčno olajšavo, zavarovanec te ne more več koristiti za svoje vplačane premije.

Ob rednem ali izrednem prenehanju kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja pride do obdavčitve dodatne pokojnine oziroma izplačila v enkratni vrednosti. Prav tako je pri tovrstnem varčevanju potrebno upoštevati še druge finančne obremenitve, kot so vstopni in izstopni stroški, ter letna provizija za upravljanje pokojninskega sklada.

Uroš Cerar Žugelj, odvetnik
Odvetniška pisarna Cerar Žugelj
Junij 2021

Celoten članek vam je na voljo s klikom na spodnjo povezavo.

Prenesite brezplačen članek Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, pomen za delavce in primerjava med javnim in zasebnim sektorjem (ekonomski vidik)

Prenesi

Strokovna vsebina je nastala v sodelovanju s Sindikatom obrti in podjetnišva Slovenije (www.sops.si) ter v okviru projekta KRUSPOP – »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev s področja obrti in podjetništva« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.

Objavljena vsebina ne predstavlja pravnega mnenja, pravnega nasveta ali stališča avtorjev in/ali družbe IURALL d.o.o. in nima pravnih posledic, temveč je le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu in/ali za morebitno napačno ali narobe razumljeno vsebino je izključena.

Priporočamo, da objavljene vsebine vselej dodatno preverite in se nanje ne zanašate ali ukrepate, ne da bi si pred tem zagotovili strokovno odvetniško pomoč. Vsebine namreč ne predstavljajo nadomestila za odvetniški nasvet, saj ta terja podrobno preučitev vsakega konkretnega primera – celotno dejansko stanje in razpoložljivo dokumentacijo – kar sicer vselej priporočamo.

Izberi odvetnika

Opiši primer. Preglej ponudbe več odvetnikov. Najami odvetnika. Reši primer.

Opiši primer