Vsak izmed nas se je že srečal s pravom, le nekateri pa tudi s sodiščem. Čeprav si vsi želimo, da nam pravice ne bi bilo treba iskati v sodni palači, je včasih to neizogibno. Kako pa sodstvo sploh deluje? In, kdaj potrebujemo odvetnika?
Preberite spodaj:
Kaj je sodni sistem in kako je sestavljen?
V Sloveniji predstavlja sodstvo tretjo vejo oblasti, ki deluje neodvisno in nepristransko. Delo sodišč ureja Zakon o sodiščih. Delimo jih na splošna in specializirana. Poseben status imata Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki presoja ustavnost in zakonitost predpisov in odločitev ter Računsko sodišče, ki nadzoruje finančno poslovanje državnih in drugih institucij.
Začetek vaše sodne poti (I. stopnja) bo na enem od okrajnih (44) ali okrožnih (11) sodišč. Okrajna sodišča med drugim obravnavajo spore do vrednosti 20.000 evrov in kazniva dejanja, za katera je predpisana zaporna kazen do 3 let ali denarna sankcija (razen v zadevah kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, storjenih s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja), vodijo zemljiško knjigo, odločajo o izvršbah in prekrških. Okrožna sodišča odločajo o sporih nad 20.000 evrov in kazenskih zadevah (več kot 3 leta zaporne kazni), vodijo sodni register, odločajo o stečajih, gospodarskih sporih, družinskih zadevah, pravicah intelektualne lastnine in več – beri naprej.
Že številke nam povedo, da je največ okrajnih sodišč, saj so teritorialno razvrščena bliže lokalnim skupnostim. Rešujejo “vsakdanje spore” nižje denarne vrednosti in opravljajo druge sodne naloge, s katerimi se je že marsikdo srečal (spori med sosedi, določanje nujne poti, spori zaradi neplačila položnic za gospodinjstvo po ugovoru zoper izvršbo). Delo sodišč v lokalni skupnosti pomeni manjše stroške, npr. izvajanje ogledov na terenu, vključevanje lokalnih izvedencev, kjer je to možno. Glede na stroške in poznavanje lokalnih običajev/razmer je tako smiselno poiskati tudi odvetnika na območju posameznega sodišča (npr. odvetnik v Ljubljani za zadevo na območju sodišča v Ljubljani, saj lahko to pomeni nižje stroške za odvetnikov prihod na sodišče, ker se ne plača t.i. kilometrina, do katere je odvetnik upravičen na podlagi Odvetniške tarife. Mimogrede, tukaj si lahko preberete več o tem, kako odvetniki obračunavajo svoje storitve).
Pritožbe zoper odločitve I. stopnje rešujejo višja sodišča (II. stopnja) v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru. Višje sodišče v Ljubljani bo tako reševalo pritožbe zoper odločitve sodišč I. stopnje, ki se nahajajo na njegovem območju. Tukaj lahko preverite seznam sodišč ter njihovo območno povezanost, torej katera sodišča sodijo pod višje sodišče v Ljubljani in tako naprej za ostala višja sodišča. Razvidno je, da gre za sistemsko razporeditev, ki omogoča pregledno delovanje sodstva po posameznih regijah.
Odločitev višjega sodišča je dokončna in pravnomočna. V primerih, ko to dopušča zakon in se stranka z odločitvijo sodišča II. stopnje ne strinja oz. meni, da je nezakonita, lahko vloži pravno sredstvo na zadnje in najvišje redno sodišče – Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sedežem v Ljubljani. Delo sodišča je organizirano po sodnih oddelkih za civilno, gospodarsko, kazensko, upravno ter delovno in socialno pravo. Pogoji za vložitev so zakonsko predpisani in jih je treba z ustrezno vsebino podpreti. Za to opravilo mora stranka najeti odvetnika, saj je postopek pred Vrhovnim sodiščem res izjema, kadar gre za najzahtevnejša pravna vprašanja, pri čemer pogoje za pristop določajo posamezni procesni zakoni.
O delovnih pravicah odločajo specializirana delovna sodišča v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru. Odločajo o individualnih in kolektivnih delovnih sporih med delavci in delodajalci. O socialnih pravicah pa odloča delovno in socialno sodišče v Ljubljani. O pritožbah zoper odločitve teh sodišč odloča Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Upravno sodišče je pristojno odločati o upravnih sporih, kjer zagotovi sodno varstvo posamezniku na podlagi izdanih upravnih aktov, in o pritožbah odloča Vrhovno sodišče. Upravno sodišče ima sedež v Ljubljani, deluje pa še na zunanjih oddelkih v Celju, Mariboru in Novi Gorici.
Vsako sodišče ima na svoji spletni strani razpored aktualnih obravnav in druge oklice.
Kako nam lahko pomagajo sodišča v Ljubljani? *
* Opisan način poslovanja in pristojnosti velja za vsa sodišča v Sloveniji, omejeno na svojo posamično krajevno pristojnost.
Največ sodišč deluje v Ljubljani in njeni širši okolici. Območje pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani in tudi Višjega sodišča v Ljubljani je obsežno, saj je na njem veliko število prebivalstva, hkrati pa je velika tudi koncentracija gospodarskih družb.
Sodno osebje opravlja naloge, ki olajšujejo poslovanje strank s sodiščem, npr.:
- v času uradnih ur je možen vpogled v sodne spise (tukaj so kontaktni podatki in uradne ure za okrožno sodišče v Ljubljani in tukaj za okrajno sodišče v Ljubljani);
- enako je mogoče pridobiti fotokopije listin, ki so v sodnih spisih;
- omogočeno je vlaganje vlog neposredno na sodišču in sicer v t.i. vložišču (kar vam privarčuje stroške poštnine);
- oprostitev sodne takse: v nekaterih primerih socialne ogroženosti stranke sodišče odloči na podlagi prošnje, da bo oprostilo plačilo sodne takse, če stranka dokaže, da bi s plačilom celotne ali delne sodne takse ogrozila sredstva za preživljanje sebe in svoje družine.
V določenih primerih komunikacija s sodiščem poteka tudi preko elektronskih portalov. Sodelovanje odvetnika omogoča stranki bistveno hitrejši dostop do posameznih dokumentov npr. izpisek iz zemljiške knjige, vložitev izvršilnega predloga, začetek stečajnega postopka. Prav tako lahko odvetniku podelite tudi pooblastilo za vpogled v posamezen spis. Res pa je, da lahko stranke večino omenjenih stvari opravite tudi same.
Na Okrajnem sodišču v Ljubljani se, ko je podana ustrezna navezna okoliščina na to sodišče, npr. nepremičnina, ki je predmet sodnega primera, se nahaja na območju sodišča, obravnavajo zadeve:
- spori/pravde do vrednosti 20.000 evrov;
- zapuščinske zadeve – dedovanje;
- izvršbe (sodna izterjava) in zavarovanja;
- zadeve v zvezi z zemljiško knjigo (vpis lastninske pravice, služnosti, hipotek, …);
- nepravdne zadeve (v sporih zaradi motenja posesti, v sporih o služnostih in bremenih, v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij, razdelitev solastnine ali skupne lastnine);
- kazniva dejanja, za katera je predpisana zaporna kazen do 3 let ali denarna sankcija ter se izvajajo preiskovalna dejanja glede teh kaznivih dejanj.
Za odločanje o predlogih za izvršbo na podlagi verodostojne listine in o ugovorih zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je na prvi stopnji krajevno izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
Okrožno sodišče v Ljubljani obravnava, ko je podana ustrezna navezna okoliščina na to sodišče, npr. ima tožena stranka stalno prebivališče na območju sodišča:
- pravdne zadeve nad vrednostjo 20.000 evrov;
- spore o pravicah intelektualne lastnine;
- začasne odredbe po gospodarskem pravu;
- zakonsko določene nepravdne zadeve;
- opravlja zadeve sodnega registra.
Le okrožna sodišča sodijo v sporih ne glede na vrednost v naslednjih zadevah:
- v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva;
- v zakonskih sporih;
- v sporih o zakonitem preživljanju;
- v sporih o varstvu in vzgoji otrok;
- v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami, kadar se rešujejo skupaj s spori glede varstva in vzgoje otrok;
- v sporih iz avtorske pravice in sporih, ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme, ter spore v zvezi z varstvom konkurence;
- v gospodarskih sporih;
- v sporih, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom.
Že zgoraj smo omenili, kako teritorialno obsežno je območje delovanja Okrožnega sodišča v Ljubljani; Višje sodišče v ljubljani pa “sodi” na še širšem območju. Poleg že naštetih sodišč splošne stvarne pristojnosti imajo v Ljubljani sedež še Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Višje delovno in socialno sodišče in Upravno sodišče Republike Slovenije, ki ima sicer še zunanje oddelke v Mariboru, Celju in Novi Gorici, kar kaže na močno koncentracijo sodstva v prestolnici.
Kako nam lahko pomagajo odvetniki in odvetniške pisarne v Ljubljani? *
* Na tak način lahko pomagajo tudi drugi odvetniki v Sloveniji in napisano vsekakor ni omejeno na odvetnike v Ljubljani.
Tudi če ne gre za »veliko« zadevo, predhoden posvet pri odvetniku ne škodi. Nenazadnje je odvetnik strokovnjak s pravnega področja, ki ima uvid in razumevanje večplastnosti pravnih zadev. V primeru, ki je “na prvo žogo” preprost, bo mogoče odvetnik na podlagi svojega znanja in izkušenj videl globljo težavo, ki jo je potrebno urediti ali pa rešitev, ki lahko laičnemu očesu hitro uide.
Vendar odvetniška pomoč ni vedno zapovedana. Pri nepravdnih postopkih, kot so npr. zapuščinske obravnave, odvetnika ne potrebujemo. Če pa nastopijo težave (npr. spor med dediči glede višine deležev), je priporočljivo sodelovanje odvetnika. Pred okrajnim sodiščem ima pravico zastopati vsaka popolnoma poslovno sposobna oseba (nad 18 let starosti). To pomeni, da za vložitev tožbe na okrajno sodišče ne potrebujete odvetnika, vendar je pogoj za začetek postopka popolna vloga, ki pa vam jo bo odvetnik zagotovo znal sestaviti. Pred ostalimi sodišči mora biti pooblaščenec odvetnik ali oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Za vložitev izrednih pravnih sredstev potrebujete odvetnika, vlogo lahko vloži tudi vaš zakoniti zastopnik, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Če smo na začetku omenili, da odvetniška pomoč ni vedno zapovedana, je treba vseeno izpostaviti, da je v določenih primerih zastopanje po odvetniku obvezno in sicer zaradi zahteve po najstrokovneješem varovanju pravic, o katerih se odloča in pravnih vprašanj, ki se pretresajo. Kdaj je temu tako, določajo posamezni procesni zakoni.
Posebej je treba poudariti, da lahko stroške zastopanja pred sodiščem zahteva le odvetnik. V primeru, da bo stranka uspela s svojim zahtevkom, bo dobila vrnjene stroške sodnih taks in odvetniške stroške v višini, kot bo to odmerilo sodišče. Plačilo odvetniškega dela in višina je določena z Odvetniško tarifo, vendar je med stranko in odvetnikom dovoljen tudi drugačen dogovor. Seveda lahko stranko v zakonsko dovoljenih primerih zastopa tudi nekdo tretji, vendar v tem primeru do povračila stroškov ne bo upravičena.
Odvetniki v Sloveniji so organizirani pri Odvetniški zbornici Slovenije, ki vodi uradni imenik odvetnikov na ravni države, kateri omogoča iskanje odvetnikov po sedežu njihove pisarne, npr. odvetnikov, ki imajo sedež v Ljubljani. OZS je organizirana v 11 območnih zborov, ki se oblikujejo za območja sodnih okrožij. To pomeni, da na območju vsakega okrožnega sodišča v Sloveniji deluje svoj območni zbor odvetnikov, katerega člani so vsi odvetniki z območja zbora. Npr. odvetniki v Ljubljani so člani Območnega zbora Ljubljana, ki deluje na območju Okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poklic odvetnika je v javnosti najbolj znan po delu na sodišču in zastopanju pred drugimi državnimi organi. Tako lahko odvetnik za nas opravi vsa dejanja, ki se opravljajo pred sodišči in so zgoraj navedena. V zadevah, kjer ni obvezna njegova prisotnost, pa je vseeno priporočljivo predhodno pravno posvetovanje. To je le ena izmed mnogih nalog in opravil, ki jih lahko odvetnik opravi zunaj sodne dvorane. Njegovo delo dodatno obsega tudi:
- zastopanje stranke v pravnih poslih (npr. svetuje pri sklepanju pogodb);
- sestavljanje pogodb: kupoprodajne, darilne, menjalne, najemne, zakupne, posojilne, gradbene, pogodbe med zakonci, pogodbe o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, dedne pogodbe, oporoke idr.;
- v poslovnem svetu sestavlja za pravne osebe gospodarske pogodbe, pripravlja pogodbe o ustanovitvi gospodarskih družb in gospodarske pogodbe s tujimi partnerji, svetuje pri poslovnih procesih;
- vodi skupščine delniških družb;
- sestavlja zadolžnice in druge predloge, sestavlja vloge za stranke, sestavlja vse vrste tožb, pripravlja odškodninske zahtevke, pripravlja interne akte v podjetjih;
- sodeluje pri postopkih javnih naročil;
- opravlja naloge stečajnega upravitelja in še več.
“En odvetnikov nasvet na dan odžene sodnika stran.”
Na podlagi zgornjih informacij lahko poiščete in izberete zase pravega odvetnika, ki bo strokovnjak na pravnem področju vaše zadeve in iz kraja, kjer to želite, če je to za samo zadevo relevantno in možno.
Če pa ne veste kje začeti z iskanjem, kako predstaviti svojo težavo odvetnikom ali se enostavno ne znajdete v veliki količini informacij, si lahko pomagate z našo platformo – s svojimi besedami opišete primer, brez obveznosti primerjate ponudbe izkušenih in izberete odvetnika, ki vam bo pomagal.
Primož Rojac in Urša Ravnikar Šurk za IURALL d.o.o.
© 2020 IURALL d.o.o. To delo je (zaščiteno kot) avtorsko delo
in licencirano pod licenco CC BY-ND.
Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega mnenja, pravnega nasveta ali stališča avtorjev in/ali družbe IURALL d.o.o. in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu in/ali za morebitno napačno ali narobe razumljeno vsebino je izključena.
Priporočamo, da objavljene vsebine vselej dodatno preverite in se nanje ne zanašate ali ukrepate, ne da bi si pred tem zagotovili strokovno odvetniško pomoč. Vsebine namreč ne predstavljajo nadomestila za odvetniški nasvet, saj ta terja podrobno preučitev vsakega konkretnega primera – celotno dejansko stanje in razpoložljivo dokumentacijo – kar sicer vselej priporočamo.