Delavec in delodajalec morata pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi upoštevati zakonske določbe glede odpovednega roka. V določenih primerih zakon določa minimalni odpovedni rok, v določenih primerih pa ne (npr. izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi). Stranki se lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita tudi za daljši odpovedni rok kot ga določa zakon (lahko pa daljšega določa tudi kolektivna pogodba). Če dolžine odpovednega roka stranki nista določili, velja minimalni zakonsko določeni odpovedni rok, katerega dolžina se razlikuje glede na odpovedni razlog (in delovno dobo).
Odpovedni rok je namenjen tako delavcu, da si lahko poišče novo zaposlitev, kot delodajalcu, da najde drugega delavca.
Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi.
Delavec in delodajalec se lahko dogovorita o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka. Dogovor mora biti v pisni obliki.
O tem, kakšen je minimalni odpovedni rok pri redni odpovedi s strani delodajalca, kakšen pri redni odpovedi s strani delavca in kakšen pri odpovedi v primeru poskusnega dela, si preberite v naslednji seriji prispevkov.
© 2020 IURALL d.o.o. To delo je (zaščiteno kot) avtorsko delo
in licencirano pod licenco CC BY-ND.
Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega mnenja, pravnega nasveta ali stališča avtorjev in/ali družbe IURALL d.o.o. in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu in/ali za morebitno napačno ali narobe razumljeno vsebino je izključena.
Priporočamo, da objavljene vsebine vselej dodatno preverite in se nanje ne zanašate ali ukrepate, ne da bi si pred tem zagotovili strokovno odvetniško pomoč. Vsebine namreč ne predstavljajo nadomestila za odvetniški nasvet, saj ta terja podrobno preučitev vsakega konkretnega primera – celotno dejansko stanje in razpoložljivo dokumentacijo – kar sicer vselej priporočamo.