Invalidnost III. kategorije in vpliv na delovno razmerje

Zakonodaja invalidom pripisuje posebno varstvo pri opravljanju dela. III. kategorija invalidnosti je podana, če posameznik ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa ga opravlja s krajšim delovnim časom, oziroma če je njegova  delovna zmožnost za njegov poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar ne na dosedanjem delovnem mestu. O ugotavljanju invalidnosti, postopku, pravnem varstvu, posledicah na delovno razmerje in pravicah invalidov piše odvetnica dr. Ines Grah.

Invalidnost III. kategorije in vpliv na delovno razmerje (povzetek članka)

Delavec je vključen v delovni proces in je zavezan na delovnem mestu, ki ga zaseda, opravljati delovne naloge skladno s pogodbo o zaposlitvi in upoštevati interne akte delodajalca. Zaradi zdravstvenih težav je lahko začasno odsoten z dela in s tem v bolniškem staležu. V primeru, da so zdravstvene težave hujše in vplivajo na njegovo delovno zmožnost dlje časa, imajo posameznik, njegov osebni zdravnik ali izvajalec medicine dela možnost pri ZPIZ podati predlog za ugotovitev invalidnosti. ZPIZ v upravnem postopku, na podlagi mnenja invalidske komisije, ugotovi ali je upoštevaje zdravstveno stanje in zahteve delovnega mesta, ki ga zaseda oziroma poklica posameznika, pri njem podana invalidnost I., II. ali III. kategorije.

Invalidnost je po 63. členu ZPIZ-2 podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, posamezniku zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Zahteva se ugotovitev, da je se je zdravstveno stanje delavca spremenilo oziroma poslabšalo do te mere, da ne more več na isti način opravljati svojega dela. III. kategorija invalidnosti je podana, če zavarovanec ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno (časovna omejitev) oziroma če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela (stvarne omejitve).

Pri invalidnosti III. kategorije se ugotavlja preostala delovna zmožnost. Preostala delovna zmožnost je podana če zavarovanec lahko dela s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti ali če zavarovanec lahko opravlja delo najmanj štiri ure dnevno. Kot poklic se šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.

Ob ugotovljeni III. kategoriji invalidnosti ima posameznik lahko priznano pravico do premestitve. Na pravico do premestitve je vezana pravica do nadomestila za invalidnost, ob izpolnjevanju ostalih z zakonom določenih pogojev. Delavec, pri katerem je podana III. kategorija invalidnosti in ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma najmanj 20 ur tedensko. Na pravico do dela s krajšim delovnim časom je vezana tudi pravica do delnega nadomestila. Čeprav je pravica do poklicne rehabilitacije vezana na ugotovljeno II. kategorijo invalidnosti  pa je v primeru, da je priznana pravica do premestitve ali pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, to na predlog lahko izbirna pravica invalida III. kategorije. Med poklicno rehabilitacijo delavcu pripada nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije, po končani poklicni rehabilitaciji pa začasno nadomestilo.

Zoper prvostopno odločbo ZPIZ je mogoče vložiti pritožbo, ki jo obravnava invalidska komisija II. stopnje in jo nato kot podlago za svojo odločitev v drugostopni odločbi sprejme ZPIZ. Socialni spor je zoper odločbo o pritožbi v roku 30 dni od vročitve možno sprožiti pred Delovnim in socialnim sodiščem. Dejansko stanje, to je zdravstveno stanje, zahteve dela in delovna zmožnost, se ugotavlja z neodvisnim sodnim izvedencem medicinske stroke s področja zdravstvenih težav delavca (npr. specialist internist, psihiater, kardiolog), ki po pregledu upravnega spisa ZPIZ, sodnega spisa, delovne dokumentacije delodajalca, medicinske dokumentacije delavca (zdravstveni karton osebnega zdravnika, izvidi specialistov) in osebnega pregleda delavca, poda oceno njegove delazmožnosti. Sodni izvedenec odgovori na vprašanje ali je pri delavcu, upoštevaje zdravstveno stanje in zahteve delovnega mesta ali poklica, podana določena kategorija invalidnosti, od kdaj in iz katerega razloga. Izvedensko mnenje sodišče uporabi kot podlago za svojo odločitev.

Odločbe ZPIZ, skupaj z ugotovljeno invalidnostjo in pripadajočimi pravicami, zavezujejo delavca in delodajalca ter se izvršijo, ko postanejo dokončne v upravnem postopku. Dokončna postane odločba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo. Delodajalec je zavezan delavcu, pri katerem je ugotovljena preostala delovna zmožnost, z dokončno odločbo ZPIZ pa priznane pravice na podlagi invalidnosti III. kategorije in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, zagotoviti opravljanje drugega dela ali opravljanje dela s krajšim delovnim časom glede na preostalo delovno zmožnost, poklicno rehabilitacijo ali nadomestilo plače. Delodajalec pri tem invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi, hkrati pa mu ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za delovni čas krajši od polnega ali za delo na drugem delovnem mestu, ki ustreza invalidovi strokovni izobrazbi, usposobljenosti in delovni zmožnosti. Pri tem mora delodajalec upoštevati mnenje invalidske komisije ZPIZ, lahko pa zaprosi za dopolnitev glede ustreznosti konkretno ponujenega delovnega mesta. Če delavec invalid sprejme ponudbo delodajalca, mora skleniti novo pogodbo o zaposlitvi v roku 30 dni od prejema pisne ponudbe.

Delavec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi, če delodajalec ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi pod pogoji, ki so mu priznani kot pravice na podlagi invalidnosti. Delodajalec lahko invalidu redno odpove pogodbo o zaposlitvi le, če je utemeljeno, da mu ne more ponuditi ustrezne nove pogodbe o zaposlitvi. O utemeljenosti razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi odloči komisija. Mnenje komisije je procesna predpostavka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu, pri čemer je pravilnost ugotovitev komisije podvržena sodni presoji v okviru individualnega delovnega spora za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, ki ga lahko sproži delavec invalid. Delodajalec lahko invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi tudi če delovni invalid brez opravičljivih razlogov v zakonsko določenem roku ne podpiše pogodbe o rehabilitaciji ali je ne nastopi oziroma konča, ne izpolnjuje obveznosti iz pogodbe o rehabilitaciji, ne nastopi dela na drugem delovnem mestu ali ne prične z delom s krajšim delovnim časom od polnega.

Delavec, ki mu je bila zaradi invalidnosti odpovedana pogodba o zaposlitvi, lahko uveljavi pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, po izteku teh pravic, pa pravice po ZPIZ-2., pri čemer je priznanje teh pravic ali višina izplačil odvisna od tega ali je bilo mnenje komisije pozitivno ali negativno in ali je delavec zahteval arbitražno odločitev oziroma sprožil delovni spor.

Za delavce je pomembno zavedanje, da z odločitvijo ZPIZ o ugotovljeni invalidnosti zanje nastopijo omejitve pri delu, ki zavezujejo vsakega delodajalca. Veliko posameznikov, ki so slabega zdravstvenega stanja poda predlog v upanju, da bo ZPIZ priznal I. kategorijo invalidnosti, kar pomeni ugotovil popolno nezmožnost za delo in jim poleg tega priznal še pravico do invalidske pokojnine. Vendar se v praksi velikokrat zgodi, da ZPIZ ugotovi III. kategorijo invalidnosti in določi stvarne ter časovne omejitve pri delu. Invalidnost je, za razliko od bolniškega staleža, ki pomeni začasno nezmožnost za delo, trajna kategorija. Delavec posledično lahko trpi neugodne posledice pri svojem delodajalcu, ki ima možnost odpovedati pogodbo o zaposlitvi ali pa mu je bistveno oteženo iskanje nove zaposlitve, saj so na odločbo ZPIZ vezani vsi delodajalci. Odločbo ZPIZ lahko delavec odpravi ali spremeni le s pravnimi sredstvi, v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja pa lahko sčasoma poda nov predlog pri ZPIZ.

Delodajalci so na podlagi odločbe ZPIZ zavezani delavcu omogočiti primerno delo, skladno z omejitvami. V primeru, da se odločijo pogodbo o zaposlitvi odpovedati, je zanje ključno upoštevati predpisane zahteve in postopke. Sicer tvegajo, da se v morebitnem sodnem postopku, ki bi ga sprožil delavec ugotovi nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, na podlagi tega pa so zavezani delavca pozvati nazaj na delo, ga za celotno obdobje od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja prijaviti nazaj v socialna zavarovanja in vpisati v evidenco ZPIZ,  obračunati in izplačati plačo in ostale prejemke iz delovnega razmerja, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posameznih mesečnih zneskov dalje do plačila.

dr. Ines Grah, odvetnica
Odvetniška pisarna dr. Ines Grah
Oktober 2020

Strokovna vsebina je nastala v sodelovanju s Sindikatom obrti in podjetnišva Slovenije (www.sops.si) ter v okviru projekta KRUSPOP – »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev s področja obrti in podjetništva« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.

Objavljena vsebina ne predstavlja pravnega mnenja, pravnega nasveta ali stališča avtorjev in/ali družbe IURALL d.o.o. in nima pravnih posledic, temveč je le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu in/ali za morebitno napačno ali narobe razumljeno vsebino je izključena.

Priporočamo, da objavljene vsebine vselej dodatno preverite in se nanje ne zanašate ali ukrepate, ne da bi si pred tem zagotovili strokovno odvetniško pomoč. Vsebine namreč ne predstavljajo nadomestila za odvetniški nasvet, saj ta terja podrobno preučitev vsakega konkretnega primera – celotno dejansko stanje in razpoložljivo dokumentacijo – kar sicer vselej priporočamo.