Začasno prebivališče

Začasno prebivališče predstavlja naslov, kjer posameznik prebiva začasno zaradi opravljanja dela, šolanja in podobno. V določenih primerih zakon določa posamezniku oziroma stanodajalcu obveznost prijave začasnega prebivališča, v preostalih primerih pa je odločitev o prijavi v domeni posameznika. Namen tokratnega bloga je predstavitev instituta začasnega prebivališča, kdo in pod kakšnimi pogoji ima obveznost prijave in nenazadnje kako se prijava začasnega prebivališča izvede.

windows-balcony-home

Kaj pomeni začasno prebivališče?

Začasno prebivališče je prebivališče kjer posameznik začasno prebiva, na primer zaradi opravljanja dela, šolanja, prestajanja kazni ali drugih razlogov in kjer ne namerava stalno prebivati. Začasno prebivališče se tako razlikuje od stalnega prebivališča, na katerem posameznik stalno prebiva in je ta središče njegovih življenjskih interesov, prav tako pa se nanj veže gospodinjstvo.

Začasno prebivališče lahko prijavi le posameznik, ki ima že prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji ali v tujini, pri tem pa je možno imeti prijavljeno le eno začasno prebivališče.

Začasno prebivališče v Sloveniji se lahko prijavi za čas do dveh let oziroma za čas veljavnosti dovoljenja za začasno prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ali vizuma za dolgoročno bivanje, če je ta krajši od dveh let. Začasno prebivališče v tujini pa se lahko prijavi za največ 4 leta. Začasno prebivališče je treba ponovno prijaviti pred njegovim prenehanjem, če bo posameznik po poteku roka na naslovu še naprej začasno prebival.

Pravice, vezane na prijavo začasnega prebivališča

Prijava začasnega prebivališča ne pomeni poseganja v druga premoženjska oziroma lastninsko pravna razmerja, ima pa lahko v določeni meri vpliv na uveljavljanje nekaterih socialnih pravic npr: 

  • družinski prejemki: otroški dodatek; prijavljeno prebivališče v Sloveniji in dejansko živi v Republiki Sloveniji;
  • pravice iz starševskega varstva: pravice vezane na obračunane prispevke;
  • nadomestilo za čas brezposelnosti: pravica vezana na obračunane prispevke.

Glede na to, da imajo starši pravico vpisati otroka v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno oziroma začasno prebiva, prijava začasnega prebivališča vpliva tudi na uveljavljanje navedene pravice.

Kdaj je treba prijaviti oziroma odjaviti začasno prebivališče?

Obveznost posameznika

Državljan ali tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki začasno prebiva zunaj naslova stalnega prebivališča (vendar ne pri stanodajalcu ali gostitelju), mora prijaviti začasno prebivališče sam, če na naslovu namerava prebivati več kot 90 dni. Če je nameravano prebivanje krajše, prijava začasnega prebivališča ni potrebna, kljub temu pa se jo lahko izvede.

Prijavo je treba urediti v roku osmih dni od dneva naselitve oziroma v roku 15 dni, če gre za prijavo začasnega prebivališča v tujini.

Obveznost stanodajalca

Stanodajalec je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, socialno varstveni zavod, zavod za prestajanje kazni, prevzgojni dom, vzgojni zavod, zavod za usposabljanje oziroma njihovi dislocirani oddelki, ki v okviru svoje dejavnosti posameznikom nudi nastanitev in je vpisan v Poslovni register Slovenije.

Če bo posameznik predvidoma več kot 7 dni nastanjen npr. v samskem, dijaškem ali študentskem domu, domu za ostarele, socialno varstvenem zavodu, zavodu za prestajanje kazni, prevzgojnem domu, zavodu za usposabljanje  in drugih objektih, mora prijavo začasnega prebivališča izvršiti stanodajalec in sicer enako v 8 dneh od nastanitve.

Odjava začasnega prebivališča

Najpozneje v 8 dneh oziroma, če gre za začasno prebivališče v tujini, v 15 dneh po odselitvi imata stanodajalec in posameznik obveznost odjave začasnega prebivališča. Odjava je mogoča tudi pred odselitvijo, pri čemer je treba navesti datum odselitve. 

Kdaj ni treba prijaviti začasnega prebivališča?

Posamezniku ni treba prijaviti začasnega prebivališča, če:

  • se nastani v bolnišnici ali drugem zdravstvenem zavodu zaradi zdravljenja,
  • se nastani v naslednjih nastanitvah socialnovarstvenih programov: zatočišču za žrtve nasilja v družini, zatočišču za žrtve trgovine z ljudmi, varni hiši, materinskem domu ali kriznem centru za odrasle žrtve nasilja z otroki,
  • ima veljavno diplomatsko, konzularno ali službeno izkaznico, ki jo je tujcu izdalo ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve,
  • se nastani v objektih ministrstva za notranje zadeve, policije, ministrstva, pristojnega za obrambo, in Slovenske vojske, ki so namenjeni za potrebe opravljanja službe,
  • je pripadnik sil za zaščito, reševanje in pomoč, če sodeluje pri odpravljanju posledic naravnih nesreč,
  • se kot državljan zaradi opravljanja nadomestne civilne službe ali drugega predpisanega usposabljanja za zaščito in reševanje nastani v objektih organizacij, ki izvajajo to službo ali usposabljanje.

Kršitev določb o obveznosti prijave oziroma odjave začasnega prebivališča

Posameznik, ki kljub obveznosti prijave oziroma odjave začasnega prebivališča, tega v zakonsko določenem roku ne stori, se ga lahko kaznuje z globo od 200 do 600 EUR.

V kolikor stanodajalec v roku ne prijavi oziroma odjavi začasnega prebivališča pa se ga lahko kaznuje z globo od 1.500 do 4.000 EUR.

Kako prijavim ali odjavim začasno prebivališče?

Prijava in odjava začasnega prebivališča se ureja na katerikoli upravni enoti v Sloveniji oziroma na portalu e-uprava, z elektronskim podpisom.

Prijavo začasnega prebivališča lahko opravi vsaka polnoletna oseba. V primeru otrok in poslovno nesposobnih oseb to opravijo starši ali skrbniki oziroma tisti, pri katerih stalno prebiva.

Ob prijavi je treba izkazati pravico do prebivanja na naslovu, ki se prijavlja, razen če se posameznik, ki ni poslovno sposoben, prijavlja na naslov rejnika, staršev ali drugega zakonitega zastopnika ali če posameznika prijavlja stanodajalec.

Kot dokazilo, da ima posameznik pravico do prebivanja na naslovu, šteje:

  • izjava o njegovem lastništvu oziroma solastništvu,
  • najemna ali podnajemna pogodba,
  • soglasje lastnika, če je lastnikov več, zadostuje soglasje enega solastnika,
  • soglasje stanodajalca.

Ob prijavi začasnega prebivališča posameznik izbere tudi naslov za vročanje (razen posameznik, ki ima prijavljeno samo začasno prebivališče v Republiki Sloveniji). Naslov za vročanje, je naslov, ki je namenjen vročanju poštnih pošiljk državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter pravnih in fizičnih oseb.

Upamo, da ste v blogu dobili vse odgovore glede instituta začasnega prebivališča in potrebne informacije za uspešno ureditev začasnega prebivališča. Če se vam po prebranem še vedno postavljajo dvomi ali potrebujete pomoč na tem področju smo vam vedno na voljo.


© 2020 IURALL d.o.o. To delo je (zaščiteno kot) avtorsko delo
in licencirano pod licenco CC BY-ND.

Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega mnenja, pravnega nasveta ali stališča avtorjev in/ali družbe IURALL d.o.o. in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu in/ali za morebitno napačno ali narobe razumljeno vsebino je izključena.

Priporočamo, da objavljene vsebine vselej dodatno preverite in se nanje ne zanašate ali ukrepate, ne da bi si pred tem zagotovili strokovno odvetniško pomoč. Vsebine namreč ne predstavljajo nadomestila za odvetniški nasvet, saj ta terja podrobno preučitev vsakega konkretnega primera – celotno dejansko stanje in razpoložljivo dokumentacijo – kar sicer vselej priporočamo.

Izberi odvetnika

Opiši primer. Preglej ponudbe več odvetnikov. Najami odvetnika. Reši primer.

Opiši primer