Ločitev, skupno premoženje in otroci

Z nami lahko rešite družinske pravne izzive na hiter in prijazen način,
od kjerkoli, kadarkoli in po transparentnih cenah.

Kako vam lahko pomagamo?

Preko naše platforme si lahko izberete izkušenega odvetnika za družinsko pravo.

Pomoč pri pravnih izzivih ločitve, skupnega premoženja in varstva otrok

Izberi odvetnika

Kako poteka postopek ločitve

Odločitev za ločitev ni nikoli lahka in iz nje redkokdo izzide kot zmagovalec. Da pa so izgube za vse vpletene čim manjše je pomembno, če sta se partnerja sposobna raziti sporazumno.

Kako izvesti postopek sporazumne ločitve?

Zakonca, ki bi se želela sporazumno razvezati, imata dve možnosti:

Ločitev pri notarju

Ta pride v poštev v primeru, če zakonca nimata skupnih otrok, nad katerimi izvajata starševsko skrb (torej so otroci polnoletni). 

Zakonca se v notarskem zapisu sporazumeta o delitvi skupnega premoženja, o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, v katerem živita, in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje, in brez svoje krivde ni zaposlen.

Zakonska zveza je razvezana z dnem podpisa sporazuma pri notarju. 

Sporazumna ločitev pred sodiščem

Če imata zakonca skupne mladoletne otroke, morata predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze predložiti pristojnemu okrožnemu sodišču, pri čemer ni treba navajati razloga za ločitev.

Predlogu morata predložiti sporazum o preživljanju skupnih mladoletnih otrok, v katerem določita:

  • pri komu bodo otroci po ločitvi, 
  • stike drugega zakonca z mladoletnimi otroki, 
  • preživnino, ki jo mora ta zakonec plačevati. 

Sporazum lahko sestavita zakonca sama in ne rabi biti zapisan v obliki notarskega zapisa. 

V obliki izvršljivega notarskega zapisa pa mora biti sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja, o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen.

Preden sodišče razveže zakonsko zvezo, mora ugotoviti, ali je s sporazumom zakoncev poskrbljeno za varstvo, vzgojo in preživljanje skupnih otrok ter za stike med otroki in starši v skladu s koristjo otrok. Če sodišče ugotovi, da sporazum zakoncev iz prejšnjega odstavka ni v skladu s koristjo otrok (pred tem lahko pridobi tudi mnenje otroka), predlog za sporazumno razvezo zavrne.

Kaj je posvetovalni razgovor na CSD?

Pred vložitvijo predloga ali tožbe na sodišče morata zakonca oddati predlog za posvetovalni razgovor na CSD.

Posvetovalni razgovor na CSD ni obvezen:

  • če zakonca nimata skupnih otrok, nad katerimi imata starševsko skrb,
  • če je eden od zakoncev nerazsoden,
  • če ima eden od zakoncev neznano prebivališče ali je pogrešan oziroma
  • če en ali oba zakonca živita v tujini.

Zakonca se morata predhodnega svetovanja udeležiti osebno brez pooblaščencev.

Center za socialno delo v 14 dneh po prejemu predloga za predhodno svetovanje stranke povabi na predhodno svetovanje, ki se opravi najpozneje v 60 dneh po prejemu predloga za predhodno svetovanje.

Kako se sporazumno razveže zunajzakonska skupnost?

Neporočena starša lahko po prenehanju zunajzakonske skupnosti odnose do skupnih mladoletnih otrok (varstvo, vzgojo, stike in preživljanje) uredita sporazumno na sledeč način:

  • pri sodišču predlagata potrditev pripravljenega sporazuma,
  • sodišče ugotovi, ali je sporazum v skladu s koristjo otrok, ter pridobi mnenje centra za socialno delo, lahko pa pridobi tud otrokovo mnenje.

Če se starša po razpadu zunajzakonske skupnosti ne moreta sporazumeti o vprašanjih glede skupnih otrok, lahko vsak od njiju pri sodišču zahteva ureditev teh vprašanj. Postopek bo v bistvenih točkah enak kot pri razvezi zakonske zveze na podlagi predloga, ko ni sporazuma. 

Če se zunajzakonska partnerja ne moreta sporazumeti o delitvi skupnega premoženja, lahko vsak od njiju sproži nepravdni postopek za delitev premoženja.

Potrebujete dodatno pomoč pri sporazumni razvezi?

Da, želim odvetnika

Kako se razvezati, kadar sporazum ni mogoč?

Kadar pa soglasje med zakoncema ni mogoče (če npr. razvezo želi le en od zakoncev, ali se zakonca ne moreta sporazumeti glede delitve skupnega premoženja ali vzgoje in varstva skupnih otrok, ali če eden od zakoncev živi v tujini), se zakonec, ki to želi, lahko razveže tako, da vloži tožbo na razvezo na pristojno okrožno sodišče (največkrat je pristojno sodišče glede na kraj bivališča toženega zakonca).

Kaj napisati v tožbo za razvezo zakonske zveze?

V tožbi mora zakonec obvezno navesti utemeljen razvezni razlog, ki je po zakonu samo eden, in sicer nevzdržnost zakonske zveze. Poleg podatkov o strankah naj tožba vsebuje tudi

  • podatke o zakonski zvezi (izpisek iz poročne matične knjige),
  • podatke o mladoletnih otrocih (izpisek iz rojstne matične knjige),
  • predlog za ureditev razmerij med starši in otroki.

Sodišče ne preverja razlogov za ločitev (npr. nezvestoba idr.), ampak zadošča, da eden ali drugi zakonec zatrjuje, da je zakonska zveza postala nevzdržna in je ni več mogoče nadaljevati.

Kadar sodišče razveže zakonsko zvezo, odloča tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih mladoletnih otrok ter o njihovih stikih s starši. 

Sodišče pa ob razvezi po uradni dolžnosti ne opravi tudi delitve premoženja zakoncev; to mora en od zakoncev predlagati v ločenem postopku. Delitev premoženja je potrebna, ker je del premoženja zakoncev skupno premoženje. Tožba na ugotovitev skupnega premoženja ne zastara in se lahko uveljavlja kadarkoli.

Kako poteka razveza pred sodiščem, če imata zakonca skupne mladoletne otroke?

Center za socialno delo (v nadaljevanju CSD)

Če imata zakonca skupne otroke, sodišče v postopek razveze vključi CSD.

  • Zakonca se morata udeležiti svetovalnega razgovora na CSD. Če na razgovor ne pride tožeča stranka, se šteje, da je predlog za razvezo umaknjen.
  • Če želi otrok izraziti svoje mnenje, se strokovni delavec CSD z njim pogovori.
  • CSD izdela mnenje in ga pošlje sodišču.
Mediacija

Nato sodišče zakoncema ponudi možnost mediacije. V postopku mediacije lahko s pomočjo mediatorja dosežeta sporazum o razvezi, ureditvi razmerij z otroki in razdelitvi skupnega premoženja. Torej pride do sporazumne razveze.

Narok na sodišču

Če se z mediacijo zakonca ne strinjata ali ni uspešna, sodišče razpiše narok za obravnavanje razveze, kjer pregleda listine, zasliši stranke in priče ter morebitne izvedence.

Nato s sodbo razveže zakonsko zvezo, odloči glede varstva, vzgoje in preživljanja skupnih otrok ter o stikih med otroki in staršema.

Kako poteka razveza zunajzakonske skupnosti?

Čeprav gre pri zunajzakonski skupnosti za to, da je zakon določeno dejansko stanje (dalj časa trajajočo življenjsko skupnost partnerjev) izenačil z zakonsko zvezo, za njeno prenehanje ni treba vložiti tožbe na razvezo. Vseeno se morata partnerja dogovoriti glede varstva in vzgoje ter preživljanja mladoletnih otrok, ter glede delitve skupnega premoženja. 

Če dogovora glede delitve skupnega premoženja ne moreta doseči, lahko en od partnerjev

na pristojno okrajno sodišče v nepravdnem postopku vloži predlog za razdelitev skupnega premoženja. Če se partnerja v nepravdnem postopku ne moreta sporazumeti, in do dogovora ne pride, lahko ta partner vloži tožbo na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja, ki je nato podlaga za delitev skupnega premoženja. 

Če se partnerja ne moreta dogovoriti o vprašanjih glede skupnih otrok, lahko vsak od njiju pri sodišču zahteva ureditev teh vprašanj tako, da vloži predlog na pristojno sodišče. To o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih mladoletnih otrok ter o njihovih stikih s starši odloča tako, kot v postopku razveze zakonske zveze. 

Kako je s spremembo priimka po razvezi?

Ob razvezi zakonske zveze razvezana zakonca obdržita priimek, ki sta ga izbrala ob sklenitvi zakonske zveze.

Zakonec, ki je ob sklenitvi zakonske zveze spremenil priimek, lahko pri katerikoli upravni enoti v šestih mesecih po pravnomočnosti sodne odločbe o razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze poda izjavo, da želi imeti priimek, ki ga je imel pred sklenitvijo te zakonske zveze. To izjavo lahko zakonec poda le, če v času trajanja zakonske zveze priimka ni spreminjal.

Zakonec lahko priimek spremeni tudi po preteku šestih mesecev, vendar mora v tem primeru na upravno enoto oddati prošnjo za spremembo osebnega imena.

Potrebujete dodatno pomoč pri nesporazumni razvezi?

Da, želim odvetnika

Ureditev premoženjskih razmerij med zakoncema

Že na začetku naj izpostavimo, da je tudi glede premoženjskih posledic zunajzakonska zveza popolnoma izenačena z zakonsko zvezo. Zato bomo govorili o premoženju zakoncev, enako pa velja tudi za premoženje neporočenih partnerjev, ki živijo v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti.

Kaj sploh je skupno premoženje zakoncev?

Skupno premoženje je pravni izraz, ki označuje premoženje, ki je v skupni lasti večih oseb, pri čemer njihovi deleži niso vnaprej določeni in znani. S skupnim premoženjem lahko lastniki opravljajo le skupaj. 

S svojim nedoločnim deležem na skupnem premoženju posamezni zakonec ne more razpolagati (ga prodati, obremeniti, podariti), razen za primer smrti (npr. z oporoko lahko svoj delež na skupnem premoženju zapusti določenemu dediču). 

Če je iz kakršnega koli razloga treba skupno premoženje deliti, se najprej ugotovijo deleži posameznega lastnika; nato pa se opravi delitev premoženja v skladu s temi deleži. Delitev se lahko opravi v naravi ali civilno (torej tako, da se stvar oz. premoženje proda in razdeli kupnina).

Kaj sodi v skupno premoženje partnerjev?

Odkar velja Družinski zakonik, imajo zakonci možnost, da s sklenitvijo posebne pogodbe (pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij oz. ženitne pogodbe) sami razmejijo, katero premoženje (če kakšno) bo sodilo v njihovo skupno premoženje, in katero v posebno premoženje posameznega zakonca. 

Če zakonca ne skleneta ženitne pogodbe pa velja, da sodijo v njuno skupno premoženje vse premoženjske pravice, ki so bile v času trajanja življenjske skupnosti pridobljene:

  • z delom ali
  • odplačno. 

V skupno premoženje torej sodijo plačila za delo in stvari, ki so s tem denarjem kupljene.

Kaj sodi v posebno premoženje vsakega od partnerjev?

S posebnim premoženjem vsak zakonec razpolaga samostojno. Med to premoženje sodi:

  • premoženje, ki ga je zakonec prinesel v zakonsko zvezo ter
  • premoženje, ki ga zakonec pridobi neodplačno v času trajanja zakonske zveze.

V posebno premoženje torej sodijo stvari (npr. avto), ki jih je posameznik pridobil pred poroko, in pa stvari, ki jih je dobil z dedovanjem ali darili.

Kakšen premoženjski režim lahko zakonca dogovorita v ženitni pogodbi?

Ena od novosti, ki jo prinaša nov Družinski zakonik, je možnost, da (bodoča) zakonca skleneta pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerjih (ženitno ali (pred)poročno pogodbo).

Zakonci bodo na podlagi DZ lahko sprejeli lasten, svojim željam, potrebam in interesom prilagojen pogodbeni premoženjski režim in s tem ukinili sicer veljavni, zakoniti premoženjski režim. Ta je bil doslej edini, ki je bil dopusten in kot takšen uveljavljen v vseh zakonskih zvezah kot obligatorni premoženjski režim. Zakonca lahko po novem voja premoženjska razmerja urejata s pogodbo in le če se o svojih premoženjskih razmerjih ne moreta ali nočeta dogovoriti, velja zanju premoženjski režim, ki ga določa zakon.

Kdo lahko sklene ženitno pogodbo?

Pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij lahko skleneta zakonca, bodoča zakonca, zunajzakonska ali istospolna partnerja.

Kdaj se sklene ženitna pogodba?

Zakonca lahko s pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij sporazumno urejata svoja premoženjska razmerja tako za čas trajanja zakonske zveze kakor tudi za primer razveze (ne pa npr. za primer smrti enega od njiju). Pogodbo lahko skleneta pred sklenitvijo ali po sklenitvi zakonske zveze. 

Zakonca morata pred sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij drug drugega seznaniti s svojim premoženjskim stanjem, sicer je pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij izpodbojna.

Kakšna je vsebina ženitnih pogodb?

Bodoča zakonca se lahko dogovorita, ali bo med njima v času trajanja zakonske zveze sploh nastajalo skupno premoženje ali pa bo vsak od zakoncev pridobival premoženje, ki bo še naprej spadalo v njegovo posebno premoženje. Nadalje se zakonca v primeru nastajanja skupnega premoženja lahko tudi dogovorita, kolikšen delež posameznega od zakoncev bo nastajal na skupnem premoženju. Vnaprej se lahko tudi dogovorita, ali bosta za dolgove, ki so nastali v času trajanja zakonske zveze, odgovarjala oba in v kakšnih deležih ali bo za dolgove odgovarjal zgolj eden od zakoncev. Nadalje se lahko tudi dogovorita, na kakšen način se bo delilo skupno premoženje ob morebitni razvezi zakonske zveze. Nova ureditev tudi omogoča, da se zakonca z ženitno pogodbo dogovorita o medsebojnem preživljanju v času trajanja zakonske zveze oziroma v primeru razveze.

Ženitne pogodbe preprečujejo nastanek morebitnih sporov glede delitve skupnega premoženja ob razvezi zakonske zveze. S pogodbo se zakonca namreč lahko dogovorita o obstoju in obsegu skupnega premoženja, deležih na skupnem premoženju, odgovornosti za dolgove, o načinu delitve skupnega premoženja in o drugih vprašanjih premoženjskopravne narave. S tem se zakonca izogneta sodni intervenciji in z njo povezanim stroškom.

Z ženitno pogodbo se lahko varuje pridobitna dejavnost enega od zakoncev, s katero se ukvarja v času trajanja zakonske zveze. Določa lahko, da eden od zakoncev ne bo upravičen do deleža na pridobitni dejavnosti drugega od zakoncev (na primer deleža na premoženju, ki ga je eden od zakoncev pridobil pri opravljanju dejavnosti samostojnega podjetnika, oziroma deleža v družbi z omejeno odgovornostjo in deleža na dohodku od te dejavnosti). Nadalje se lahko s pogodbo zakonec zavaruje pred odgovornostjo za dolgove drugega zakonca. Zakonci v tuji praksi te določbe vnašajo v ženitne pogodbe, če ima en zakonec znatno več dolgov v primerjavi z drugim. S tem zakonec zavaruje svoje premoženje pred upniki drugega zakonca.

Kako skleniti ženitno pogodbo?

(Bodoča) zakonca ženitno pogodbo skleneta v obliki notarskega zapisa, pogodba pa mora biti tudi vpisana v register pogodb o ureditvi premoženjskih razmerij, ki ga vodi Notarska zbornica. Notar bo moral stranke natančno podučiti o pravnih posledicah, partnerja pa bosta morala pred sklenitvijo pogodbe drug drugega seznaniti z vsem svojim premoženjskim stanjem in dolgovi.

Kako zakonca odgovarjata za dolgove?

Posebne obveznosti posameznega partnerja

Za posebne obveznosti (tiste, ki jih je zakonec prevzel pred sklenitvijo zakonske zveze) odgovarja ta zakonec s svojim posebnim premoženjem in s svojim deležem na skupnem premoženju. Če se poplačilo izvrši na skupnem premoženju, ima drugi zakonec pri prisilni prodaji v izvršilnem postopku predkupno pravico. 

Skupne obveznosti obeh partnerjev

Za skupne obveznosti se štejejo obveznosti, ki obremenjujejo oba zakonca. Gre za obveznosti, ki: 

  • sta jih prevzela oba skupaj;
  • ki so nastale v zvezi s skupnim premoženjem (npr. prenova hiše, ki sodi v skupno premoženje); ali
  • jih je zakonec prevzel za tekoče potrebe družine. 

Za skupne obveznosti odgovarjata oba zakonca tako s svojim posebnim kot s skupnim premoženjem, in sicer nerazdelno (solidarno). Zakonec, ki poplača dolg, sme od drugega zahtevati vračilo tistega dela, ki presega njegov dolg. Delež posameznega zakonca na skupnem dolgu se določa na enak način kot delež na skupnem premoženju. 

Kako razdeliti skupno premoženje?

Zakonca lahko skupno premoženje razdelita med trajanjem zakonske zveze ali ob njeni razvezi.

Sporazumna delitev

Če sta zakonca sporazumna o tem, kako bosta premoženje razdelila, lahko skleneta pogodbo o delitvi skupnega premoženja. Ta mora vsebovati tudi dogovor o višini deležev zakoncev na skupnem premoženju in mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. 

Sodna delitev

Če med zakoncema ni sporazuma, lahko vsak od njiju zahteva ugotovitev deleža na skupnem premoženju in delitev skupnega premoženja pred sodiščem. 

Pri delitvi skupnega premoženja velja zakonska domneva, da sta deleža v skupnem premoženju enaka. Vsak zakonec pa lahko dokaže, da je prispeval k skupnemu premoženju v bistveno drugačnem razmerju. 

V sporu o tem, kakšen je delež vsakega zakonca v skupnem premoženju, sodišče upošteva vse okoliščine primera, zlasti pa:

  • dohodke vsakega od zakoncev;
  • pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu;
  • varstvo in vzgojo otrok;
  • opravljanje gospodinjskih del;
  • skrb za dom in družino;
  • skrb za ohranjanje premoženja;
  • vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravljanju, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja. 

Ko so deleži določeni, sodišče opravi delitev premoženja. Če je le mogoče, je delitev fizična in dobi vsak zakonec v naravi tiste predmete, za katere izkaže upravičen interes. Če fizična delitev skupnega premoženja ni možna niti z izplačilom razlike v vrednosti, pa se opravi delitev s prodajo stvari in razdelitvijo kupnine.

Ali lahko delitev skupnega premoženja zahtevajo tretje osebe?

Delitev skupnega premoženja lahko zahteva tudi upnik, in sicer na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je določena obveznost plačila dolga. Od sodišča zahteva, da določi delež zakonca na skupnem premoženju, in nato zahteva izvršbo na ta delež.

Do delitve pa lahko pride tudi v postopku osebnega stečaja enega od zakoncev. Tam velja, da je delež stečajnega dolžnika v skupnem premoženju enak polovici, razen če drugi zakonec v stečaju prijavi svojo izločitveno pravico. 

Skupno premoženje zakoncev predstavlja pomembno dimenzijo njune življenjske skupnosti. S pametnim pristopom k urejanju premoženjskih razmerij si bosta zakonca zagotovo prihranila marsikateri spor in zaščitila tako posamezne kot skupne interese.

Potrebujete pomoč pri urejanju skupnega premoženja?

Da, želim odvetnika

Ureditev razmerij med starši in otroki

Osnovna usmeritev družinskega prava je, da je korist otroka temeljno vodilo za ravnanje in postopanje, ki zadeva otroka in velja tako za starše kot tudi za državne organe in nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb, organe lokalnih skupnosti ter druge fizične in pravne osebe.

Koliko star otrok lahko nastopa v postopkih pred sodiščem?

Praviloma otroke v pravnih postopkih zastopajo njihovi starši oz. zakoniti zastopniki, ki tudi vložijo tožbo v imenu otroka. 

Otrok lahko sam prevzame aktivno vlogo in vloži zahtevek za varstvo in vzgojo, lahko zahteva stike in ima pravico, da se stikom upre, ter lahko te zahtevke vlaga samostojno, če je podan položaj, da je otrok že dopolnil 15 let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj. V takem primeru mu mora sodišče omogočiti, da kot stranka v postopkih samostojno opravlja procesna dejanja.

V vseh postopkih, ki se tičejo otrok (torej postopkih o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka, o stikih, izvajanju starševske skrbi) je sodišče dolžno upoštevati tudi otrokovo mnenje, ki ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral. Pri tem je tako kot prej določen pogoj, da mora biti otrok sposoben razumeti njegov pomen in posledice.

Pri kateri starosti lahko otrok veljavno sklene pogodbo?

Otrok, ki dopolni 15 let, lahko sam sklepa pravne posle, če zakon ne določa drugače, Za sklepanje poslov, ki bistveno vplivajo na otrokovo življenje pred polnoletnostjo ali po njej, pa je potrebno dovoljenje staršev.

Pravni posel, ki ga je mladoletnik sklenil brez dovoljenja staršev, je izpodbojen. To pomeni, da je tudi tak posel za obe stranki (mladoletnika in njegovega sopogodbenika) veljaven, dokler se posel ne izpodbije ali dokler starši odobritve ne zavrnejo. Pravico izpodbijati posel ima mladoletnik, pa tudi mladoletnikov sopogodbenik, ki lahko ob določenih pogojih odstopi od pogodbe ali zahteva, da starši izjavijo, ali posel odobravajo ali ne. Če starši odobritev izrecno ali molče zavrnejo, se šteje, da je posel razveljavljen.

Kako razveza staršev vpliva na razmerja med otroki in starši?

Kadar med starši pride do razveze zakonske zveze oz. je njuna življenjska skupnost prenehala, je treba urediti:

  • vzgojo in varstvo otrok
  • preživljanje otrok
  • stike otrok s starši. 

Vzgoja in varstvo otrok

Starši, ki ne živijo ali ne bodo več živeli skupaj, se morajo sporazumeti o varstvu in vzgoji skupnih otrok v skladu s koristmi otrok. Starša se lahko dogovorita za skupno starševstvo, ali da bodo bodisi vsi otroci v varstvu in vzgoji pri enem od njiju bodisi bodo eni otroci pri enem, drugi pri drugem od njiju. Če se sema o tem ne sporazumeta, jim pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo ali družinski mediatorji. Starša pred sodiščem predlagata sklenitev sodne poravnave v skladu z dogovorom, ki pa jo lahko sodišče zavrne, če ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok.

Sodišče v primeru nesporazuma med starši samo določi, komu otroke dodeliti v vzgojo in varstvo; po novem pa lahko določi tudi skupno skrbništvo obeh staršev.

Preživljanje otrok

Dolžnost preživljanja otrok obstaja do njihove do polnoletnosti, po polnoletnosti pa do dopolnjenega 26. leta, če se otroci redno šolajo.

Kadarkoli sodišče odloča o varstvu in vzgoji vedno odloči tudi o stikih in preživljanju

skupnih otrok. Preživnino določi glede na potrebe otroka in zmožnosti preživninskega zavezanca.

Stiki otrok s starši

Enako kot pri varstvu in vzgoji lahko starša predlagata sodišču sklenitev poravnave, če se o stikih dogovorita. Če sodišče ugotovi, da stiki niso v korist otroka, ima možnost, da teh stikov ne določi, lahko pa pravico do stikov enemu od staršev odvzame ali omeji ali odloči, da se stiki ne izvajajo z osebnim srečanjem in druženjem, ampak drugače (npr. pod nadzorom), če je le tako mogoče varovati korist otroka.

Kakšni so posebni ukrepi za varstvo koristi otrok?

Družinski zakonik predpisuje, da lahko sodišče v primeru, ko ko starši svoje pravice in obveznosti varovati pravice in koristi svojega otroka ne bodo izvajali pravilno, izda posebne varovalne ukrepe. Pogoj je, da je otrok ogrožen, in da sodišče izbere najmilejši ukrep, ki bo otroka primerno zaščitil. Namen ukrepov je, da se zagotovi dosledno varovanje koristi otrok s čimprejšnjim odkrivanjem primerov ogroženih otrok, da se zagotovi takojšnja medicinska pomoč in prepreči nadaljnje ogrožanje otrok.

Zakon predvideva tri možne oblike ukrepov:

  • Začasne odredbe (npr. odredbo, s katero otroka odvzame staršem in ga namesti k drugi osebi, v krizni center, v rejništvo ali v zavod, odredbo o vstopu v stanovanje ali druge prostore, v katerih se otrok nahaja, proti volji staršev, odredbo o prepovedi ali omejitvi stikov, odredbo o načinu izvajanja stikov, odredbo o vzgoji in varstvu otroka, odredbo o preživljanju otroka, odredbo o prepovedi prehoda državne meje z otrokom, odredbo o izselitvi nasilnega člana iz skupnega stanovanja, odredbo o prepovedi približevanja otroku osebam, ki ga ogrožajo, odredbo o zavarovanju na premoženju staršev ali otroka in odredbo o zdravniškem pregledu ali zdravljenju)
  • Nujni odvzem otroka (Če je z verjetnostjo izkazana tako huda ogroženost otroka, da bo njegove koristi mogoče zavarovati le s takojšnjim odvzemom otroka staršem, bo CSD otroka odvzel in ga namestil k drugi osebi, v krizni center, v rejništvo ali v zavod, še preden bo sodišče odločilo o predlogu za izdajo začasne odredbe)
  • Ukrepi trajnejšega značaja (kamor sodijo: omejitev starševske skrbi, odločitev o zdravniškem ukrepu ali zdravljenju,  omejitev ali odvzem pravice do stikov, odvzem otroka staršem in namestitev otroka v zavod in odvzem starševske skrbi.

Potrebujete pomoč glede otrok?

Da, želim odvetnika

© 2020 IURALL d.o.o. To delo je (zaščiteno kot) avtorsko delo
in licencirano pod licenco CC BY-ND.

Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega mnenja, pravnega nasveta ali stališča avtorjev in/ali družbe IURALL d.o.o. in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu in/ali za morebitno napačno ali narobe razumljeno vsebino je izključena.

Priporočamo, da objavljene vsebine vselej dodatno preverite in se nanje ne zanašate ali ukrepate, ne da bi si pred tem zagotovili strokovno odvetniško pomoč. Vsebine namreč ne predstavljajo nadomestila za odvetniški nasvet, saj ta terja podrobno preučitev vsakega konkretnega primera – celotno dejansko stanje in razpoložljivo dokumentacijo – kar sicer vselej priporočamo.

Izberi odvetnika

Opiši primer. Preglej ponudbe več odvetnikov. Najami odvetnika. Reši primer.

Opiši primer