Kako pripraviti veljavno oporoko?

V Sloveniji se lahko dedovanje opravi na dva načina: bodisi na podlagi oporoke, bodisi po sistemu, določenem z zakonom. Če želite, da se vaše premoženje po vaši smrti razdeli, kot si sami želite in ne po načinu, ki ga predpisuje zakon, morate napisati oporoko. Vendar pozor! Da bi bila oporoka veljavna, mora biti napisana skladno z dednopravnimi pravili, ki jih določa zakon.

V nadaljevanju vam predstavljamo ta način dedovanja ter podrobneje razložimo, kako napisati veljavno oporoko in na kaj je potrebno pri tem paziti. 

Kaj je oporoka?

Oporoka je izjava, s katero dosežete, da se bo vaše premoženje dedovalo po vaši lastni želji. To pomeni, da bo sodišče razdelilo premoženje izključno tako, kot ste to navedli v vaši oporoki in ne na način, kot bi ga razdelili po zakonu. Pri tem je sicer potrebno upoštevati pravice nujnih dedičev, ampak več o tem v nadaljevanju.   

Oporočno dedovanje ima namreč prednost pred dedovanjem po zakonu, saj se zapustniku priznava določena svoboda pri razpolaganju z lastnim premoženjem za primer smrti. Do dedovanja po zakonu pride tako le v primeru, ko oporoka ne obstaja ali je ta neveljavna.

Naj vas še opomnimo, da oporoka nima nobenega učinka, dokler je oporočitelj še živ, ampak pride v veljavo šele z njegovo smrtjo. Tisti, ki sestavlja oporoko, lahko v oporoki zapusti svojim dedičem zgolj svoje premoženje, ne more pa jim zapustiti oziroma jim naložiti ravnanja (npr. oporočitelj ne more naložiti dediču, da vsak dan zalije rože na vrtu). Prav tako za veljavnost oporoke ni potrebno nobeno soglasje, saj gre za enostranski pravni posel. Dedič se lahko dedovanju seveda vedno odpove.

Kateri so pogoji za veljavnost oporoke?

Pri oblikovanju oporoke morate slediti pravilom dednopravne zakonodaje, kar bomo podrobneje razložili v nadaljevanju. Če želite napisati zakonsko veljavno oporoko, morate slediti naslednjim pogojem, ki so določeni z zakonom: 

  • Tisti, ki sestavlja oporoko, mora imeti v trenutku sestave oporočno sposobnost. To pomeni, da je miselno razsoden – sposoben razumnega in premišljenega ravnanja ter da je starejši od 15 let
  • Izjava volje mora ustrezati pravi in resnični volji zapustnika. To pomeni, da oporoka ne sme biti rezultat prisile, grožnje, zmote, ne sme biti orodje za prekrivanje drugih poslov ipd. 
  • Oporoka je strogo osebno dejanje. Zapustnik mora tako sam izkazati svojo poslednjo voljo. Tega namesto zapustnika v nobenem primeru ne more narediti nekdo drug, na primer sorodnik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali prijatelj.
  • Oporoka mora biti oblikovana v eni izmed zakonsko veljavnih oblik (več v nadaljevanju).
  • Vsebina oporoke mora biti:
    • mogoča (to pomeni, da se jo lahko realizira, npr. zapustnik je lastnik premoženja, ki je predmet oporoke)
    • določena oz. določljiva (premoženje, dediče in deleže je možno identificirati), 
    • moralno/ zakonsko nesporna (nima določil, ki bi kršile moralna pravila oz. zakon)
  • Pri nekaterih vrstah oporoke so še nujni drugi pogoji, kot so na primer: 
    • poslovna sposobnost prič, 
    • pismenost, 
    • priče ne smejo biti bližnji sorodniki oz. dediči ipd. 

Pri oblikovanju oporoke vam  priporočamo, da zapišete tudi datum nastanka oporoke. Ta sicer ni pogoj za veljavnost, je pa zelo pomemben v primeru, če zapustnik sestavi več oporok. Mlajša oporoka namreč velja pred starejšo (glede določb, ki si med seboj nasprotujejo). 

Kakšno vsebino mora vsebovati vsaka oporoka? 

Vsebina oporoke ni zakonsko določena in za njo ne obstajajo predpisani vzorci – mora pa biti vsaj določljiva. Če torej želimo veljavno oporoko, mora ta vsebovati vsaj: 

  • osebne podatke oporočitelja (tistega, ki sestavlja oporoko),
  • določitev dedičev s podatki za identifikacijo (npr. ime, priimek, naslov, EMŠO),
  • zapustnikovo premoženje (opisano čim bolj natančno in da se ga da določiti) ter 
  • kaj oz. v kakšnih deležih naj posamezen dediči deduje.

Katere vrste oporok obstajajo?

Poznamo različe vrste oporok, med katere spadajo:

  • Lastnoročna oporoka
  • Pisna oporoka pred pričami
  • Sodna oporoka
  • Notarska oporoka
  • Ustna oporoka
  • Mednarodna oporoka
  • Oporoka sestavljena v tujini
  • Oporoka sestavljena na slovenski ladji
  • Oporoka sestavljena med izrednim in vojnim stanjem.

Zakon vsem oblikam oporoke pripisuje enako veljavnost. V nadaljevanju vam bomo predstavili nekaj najbolj pogostih oblik.

Lastnoročna oporoka

Je najpogostejša oblika oporoke. Za veljavnost oporoke mora oporočitelj besedilo lastnoročno napisati in ga tudi podpisati. To pomeni, da besedilo ne sme biti na primer natipkano ali napisano s strani druge osebe. Dopušča pa se pomoč pri pisanju (npr. vodenje roke nekomu, ki mu tresenje roke onemogoča pisanje).

Pisna oporoka oporoka pred pričami

Pri tej obliki ni pomembno, kdo za oporočitelja napiše oporoko (oporočitelj sam, sorodnik, pravni strokovnjak) in na kakšen način je oporoka napisana (lastnoročno, tipkano, idr.). Mora pa oporočitelj oporoko lastnoročno podpisati ob istočasni navzočnosti dveh prič in izjaviti, da je to njegova oporoka. 

Ta oblika oporoke je primerna za kompleksnejše situacije (npr. kompleksno premoženje, zapleteni odnosi, ipd.) in ko oporočitelj ni zmožen lastnoročno napisati svoje volje.

V praksi ponavadi sorodnik ali pravni strokovnjak pripravi besedilo oporoke potem, ko mu zapustnik izrazi svojo voljo. V naslednjem koraku zapustnik oporoko lastnoročno podpiše ob istočasni navzočnosti dveh drugih prič in izjavi, da je to njegova oporoka. 

Prisotni priči se morata na oporoko prav tako podpisati, s pristavkom, da se podpisujeta kot priči. Nujno je, da sta pismeni, razumeta jezik oporoke, polnoletni in poslovno sposobni. Hkrati pa ne smeta biti v sorodu z opročiteljem, natančneje: 

  • oporočiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci,
  • njegovi predniki, posvojitelji, starši,
  • tete, strici in zakonci vseh teh oseb ali
  • zakonec oporočitelja.

V nasprotnem primeru je oporoka namreč neveljavna.

Sodna oporoka

Oporoka se lahko sestavi tudi pred sodiščem. Oporoko sestavi sodnik pristojnega sodišča potem, ko mu oporočitelj izjavi svojo zadnjo voljo in sodnik ugotovi, da je oporočitelj res oseba, ki se mu je predstavila.

Oporočitelj mora svojo oporoko prebrati in podpisati, potem pa sodnik na oporoki potrdi, da jo je oporočitelj v njegovi navzočnosti prebral in podpisal.

Če oporočitelj ne zna ali ne more prebrati oporoke, ki mu jo je sestavil sodnik, jo sodnik prebere oporočitelju v navzočnosti dveh prič, oporočitelj pa jo podpiše potem ko izjavi, da je to njegova oporoka. Prav tako se na oporoko podpišeta obe navzoči priči.

Priči morata izpolnjevati enake pogoje kot pri pisni oporoki pred pričami. Ti pogoji pa veljajo tudi za sodnika.

Oporoka se zapečati in hrani pri sodišču.

Notarska oporoka

Gre za oporoko v obliki notarskega zapisa in ima enako veljavo kot sodna oporoka. Sestavi jo notar po ustni izjavi oporočitelja ali po predloženem besedilu oporoke.

Oporočiteljeva oporoka se zapečati in hrani pri notarju. Zapustnik od notarja dobi potrdilo o hrambi ter zapis oporoke. Oporoko se vpiše tudi v centralni register oporok pri Notarski zbornici Slovenije. Po smrti zapustnika se oporoka pošlje na pristojno sodišče. 

Ustna oporoka

Ustna oporoka se lahko napravi le v času izrednih razmer, ko oporočitelj ne more sestaviti  pisne oporoke (npr. nesreča, naravne katastrofe). Oporočitelj lahko v tem primeru izjavi svojo poslednjo voljo ustno pred dvema pričama.

Priče, pred katerimi oporočitelj ustno izjavi svojo poslednjo voljo, morajo brez odlašanja zapisati oporočiteljevo izjavo in jo čimprej izročiti sodišču ali jo pred sodiščem ustno ponoviti in povedati kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah je oporočitelj izjavil svojo poslednjo voljo.

Ustna oporoka neha veljati, ko preteče 30 dni od prenehanja izrednih razmer, v katerih je bila napravljena.

Priče so lahko samo osebe, ki smejo biti priče pri oporoki (enako kot pri pisni oporoki pred pričami), pri čemer pa v tem primeru ni treba, da znajo brati in pisati.

Mednarodna oporoka 

Je manj pogosta oblika oporoke. Oporoka v tej obliki bo priznana v vseh državah, ki so ratificirale Mednarodno konvencijo o enotnem zakonu in obliki mednarodne oporoke, kamor sodi večina držav.

Kdo so nujni dediči? 

Naj poudarimo, da mora oporočitelj, ko sestavlja oporoko, pri tem upoštevati tudi nujne dediče, ki morajo dobiti svoj nujni delež.

Nujnih dedičev iz dedovanja oporočitelj ne more izključiti, ampak jim mora nameniti vsaj t.i. nujni delež. Če bi zapustnik določil način dedovanja, ki je drugačen od zakonitega, lahko zakoniti dediči zahtevajo svoj nujni delež, kot ga določa zakon. 

Za nujne dediče v prvi vrsti štejejo pokojnikovi otroci (če teh več ni, potem štejejo morebitni vnuki) in zakonec oz. izvenzakonski partner. Če zapustnik nima otrok, so nujni dediči njegovi starši. V kolikor teh nima, dedujejo bratje ter sestre, ampak le, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. V primeru, da zapustnik nima drugih bližnjih sorodnikov lahko dedujejo tudi stari starši, ampak enako le, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

Razdedinjenje in dedna nevrednost

Zapustniku izjemoma ni potrebno upoštevati pravice nujnih dedičev, če te razdedini ali so dedno nevredni.

Razdedinjenje pomeni, da lahko oporočitelj nujnim dedičem onemogoči dedovanje nujnega deleža. To lahko naredi, če:

  • se je dedič s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom (npr. v nesreči mu ni pomagal, ampak ga je pustil umreti);
  • je dedič naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše (napad, posilstvo, ipd.);
  • se je dedič vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.

Pravica nujnega dediča pa se prav tako ne upošteva v primeru dedne nevrednosti. Dedič ni vreden dediščine zapustnika, če je:

  • z naklepom vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku;
  • s silo, grožnjo ali zvijačo zapustnika pripravil do tega, da je naredil ali preklical oporoko ali kakšno določilo v oporoki, ali pa mu preprečil to storiti;
  • uničil ali skril zapustnikovo oporoko z namenom, da bi preprečil izpolnitev zapustnikove poslednje volje, kakor tudi, če je ponaredil zapustnikovo oporoko;
  • huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, kakor tudi, če ni hotel dati zapustniku potrebne pomoči.

Razloge za dedno nevrednost sodišče preveri že samo, po uradni dolžnosti (razen kršitve dolžnosti preživljanja).

Ali se lahko oporoko naknadno spremeni?

V kolikor bi si zapustnik po sestavi oporoke kadarkoli premislil, jo lahko vedno prekliče, spremeni ali sestavi novo. Nova oporoka načeloma velja pred starejšo (glede določil, ki si med seboj nasprotujejo). Glede premoženja, ki ga morda nova oporoka ne bi omenjala, pa se upoštevajo določila starejše oporoke.  Za boljše razumevanje se je pri sestavi nove oporoke priporočljivo opredeliti do veljavnosti starejše različice oporoke, kar pomeni, da zapustnik na primer v novi oporoki navede, da popolnoma preklicuje prejšnjo oporoko oziroma v katerih delih jo preklicuje.

Če sodišče v zapuščinskem postopku ne bi moglo ugotoviti, katera oporoka je mlajša, bi postopek prekinilo in stranke napotilo na pravdo.

Kdaj je oporoka neveljavna? 

  • Oporočitelj v času sestave oporoke ni bil oporočno sposoben (bil je na primer nepismen, mlajši od 15 let, nerasoden, ipd.).
  • Vsebina oporoke ne odraža resnične zapustnikove volje, saj je napisana pod vplivom grožnje, prisile, zvijače, v zmoti.
  • Oporoka ne ustreza pogojem ene izmed zakonsko dovoljenih oblik (zgoraj).
  • Vsebina pogodbe je:
    • nedoločljiva (npr. zapustnik ni zapisal, kaj oziroma komu kaj zapušča),
    • nemogoča (zapustnik ni lastnik določenega premoženja), 
    • v nasprotju z predpisi ali moralno sporna.

Dedovanje na podlagi oporoke

O dedovanju na podlagi oporoke se tako kot pri zakonitem dedovanju odloča v zapuščinskem postopku pri pristojnem okrajnem sodišču.

Sodišče začne zapuščinski postopek samo po uradni dolžnosti, ko prejme smrtovnico.

Pomembno!

Sodišče bo upoštevalo oporoko le, če ugotovi, da ta obstaja. Sodišče bo  samo preverilo le v Centralni register oporok in hrambo oporok na sodišču. V primeru, da oporoka zapustnika ni shranjena na takšen način morajo npr. svojci/ dediči sami obvestiti sodišče o obstoju oporoke  in slednjo tudi predložiti

Zakaj je torej dobro napisati oporoko?

  1. Razdelitev premoženja poteka skladno z voljo zapustnika.
  2. V oporoki lahko zapustnik postavi fizično ali pravno osebo kot izvršitelja oporoke. Na ta način poskrbi, da se določila oporoke točno izpolnijo.
  3. Brez oporoke bo dedovanje potekalo na standardiziran način po zakonu, kar ni vedno skladno z voljo zapustnika (npr. zapustnik želi zapustiti neko premoženju nekomu, ki je zunaj sorodstvenega drevesa, za kar bi potreboval oporoko).
  4. Z oporoko sorodniki po smrti zapustnika veliko lažje uredijo zapuščino.
  5. Brez oporoke je zapuščinski postopek dolgotrajnejši in bolj stresen.
  6. Neurejena dediščina lahko povzroča nesporazume med dediči, ti pa lahko vodijo do razkola in sporov med sorodniki.
  7. Z oporoko lahko zapustnik zagotovi preskrbljenost oseb, ki so od njega finančno odvisne.
  8. Zapustnik lahko v oporoki v izjemnih primerih razdedini določenega zakonitega dediča.

Kaj lahko zaključimo? 

Oporoka je ključnega pomena za dedovanje našega premoženja. Brez oporoke dejansko pustimo, da o dediščini odloča sodišče na podlagi zakonsko predvidenega sistema, ki temelji na podlagi dednih redov (“sorodstvenega drevesa”) in ne pozna naših želja in volje.  Posledično je lahko v nasprotju z željami zapustnika in vodi v prikrajšanje oseb, s katerimi si je bil zapustnik v resnici blizu. Takšen način dedovanja je tudi dolgotrajen, stresen, in pogosto povzroča spore med dediči

Iz navedenih razlogov vam priporočamo, da o oporoki ne začnete razmišljati šele na stara leta, ampak to opravite na točki življenja, ko si prigarate določeno premoženje in vam postane pomembno, kdo ga bo po vaši smrti prejel. 

Pri oblikovanju oporok je nujno, da oporoko oblikujete pravilno – v skladu z zakonom, drugače ta ne bo imela učinka in bo ponovno nastopilo dedovanje po zakonu. Da ne bi prišlo do kasnejših težav v zapuščinskem postopku vam priporočamo, da vam pri sestavi ali vsaj pregledu oporoke pomaga ustrezen strokovnjak. V kolikor ne veste, kje ga lahko najdete ali pa vam to predstavlja napor, vam z veseljem pomagamo mi.  

Iščete strokovnjaka za pomoč pri oporoki?

Pišite nam

© 2018 – 2021 IURALL d.o.o.To delo je (zaščiteno kot) avtorsko delo
in licencirano pod licenco CC BY-ND.

Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega mnenja, pravnega nasveta ali stališča avtorjev in/ali družbe IURALL d.o.o. in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu in/ali za morebitno napačno ali narobe razumljeno vsebino je izključena.

Priporočamo, da objavljene vsebine vselej dodatno preverite in se nanje ne zanašate ali ukrepate, ne da bi si pred tem zagotovili strokovno odvetniško pomoč. Vsebine namreč ne predstavljajo nadomestila za odvetniški nasvet, saj ta terja podrobno preučitev vsakega konkretnega primera – celotno dejansko stanje in razpoložljivo dokumentacijo – kar sicer vselej priporočamo.

Izberi odvetnika

Opiši primer. Preglej ponudbe več odvetnikov. Najami odvetnika. Reši primer.

Opiši primer