Letni dopust in regres

Letni dopust in z njim povezan regres sta eni izmed temeljnih pravic delavca. Vabimo vas, da si o ureditvi teh institutov, načinu določanja, izrabi, morebitnih zlorabah delodajalca ter drugi  problematiki v praksi in nenazadnje v luči trenutnih razmer, preberete v članku odvetnika Mihe Laha iz odvetniške pisarne Primec, Lah & Jambrovič, d.o.o. Sklep članka si lahko preberete spodaj, celoten članek pa si lahko prenesete brezplačno.

Letni dopust in regres; opis institutov in problematika v praksi

Več kot očitno je bilo pri urejanju izpostavljenih institutov, torej letnega dopusta in regresa za letni dopust, stališče zakonodajalca, da gre za pomembnejše pravice delavca, zaradi česar je avtonomijo strank (delodajalca in delavca) pri urejanju teh razmerij skoraj v celoti omejil. Poseg v navedeni pravici je dopusten zgolj, kadar jih stranki dogovorita za delavca ugodneje, kot je določeno v zakonu.

Menimo, da je sama določitev načina izrabe letnega dopusta podnormirana, saj so določila zakona s tem v zvezi precej ohlapna in dopuščajo delodajalcu veliko manevrskega prostora pri odločanju o tem, kdaj lahko delavec izrabi letni dopust. Zakonska določba o dogovarjanju med delavcem in delodajalcem o načinu izrabe letnega dopusta, je na zakonski abstraktni ravni sicer jasna, vendar pa v praksi nedvomno povzroča težave, zaradi že omenjene inherentne podrejenosti delavca napram delodajalcu, kar že v osnovi odpira (potencialno) široko polje zlorabe.

Dejstvo je, da takšna zakonska ureditev delodajalcu dejansko omogoča nesorazmerno odrekanje možnosti izrabe dopusta s strani delavca, kar lahko predstavlja nesorazmeren poseg v delavčeve pravice in možnosti za počitek ter urejanja družinskega življenja, ali pa celo predstavlja diskriminacijo oz. trpinčenje na delovnem mestu (mobing), kar bo delavec sicer težko dokazal. Zakonodajalec bi moral možnost izrabe letnega dopusta ustrezno urediti oziroma dopolniti določno opredelitvijo meril za izrabo dopusta, ob upoštevanju izhodiščne neenakosti strank pogodb o zaposlitvi, prav tako pa dokončno razrešiti izpostavljeno dilemo glede sorazmernega dela letnega dopusta in posledično regresa v primeru, ko delavec sklene delovno razmerje ali mu le-to preneha med koledarskim letom.

Miha Lah, odvetnik
Odvetniška pisarna Primec, Lah & Jambrovič, d.o.o.
Oktober 2020

Strokovna vsebina je nastala v sodelovanju s Sindikatom obrti in podjetnišva Slovenije (www.sops.si) ter v okviru projekta KRUSPOP – »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev s področja obrti in podjetništva« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.

Objavljena vsebina ne predstavlja pravnega mnenja, pravnega nasveta ali stališča avtorjev in/ali družbe IURALL d.o.o. in nima pravnih posledic, temveč je le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu in/ali za morebitno napačno ali narobe razumljeno vsebino je izključena.

Priporočamo, da objavljene vsebine vselej dodatno preverite in se nanje ne zanašate ali ukrepate, ne da bi si pred tem zagotovili strokovno odvetniško pomoč. Vsebine namreč ne predstavljajo nadomestila za odvetniški nasvet, saj ta terja podrobno preučitev vsakega konkretnega primera – celotno dejansko stanje in razpoložljivo dokumentacijo – kar sicer vselej priporočamo.