Ekonomsko odvisne osebe

V praksi se vse pogosteje pojavljajo primeri, ko samozaposlene osebe na civilno pravni podlagi opravijo večino svojega dela le za enega naročnika. V kolikor je takšno delo osebno, odplačno, samostojno in predstavlja 80 odstotkov vseh letnih dohodkov samozaposlene osebe, zakonodaja takšni ekonomsko odvisni osebi priznava določen nivo delovnopravnega varstva. Ekonomsko odvisne osebe je potrebno razlikovati od t.i. prikritega delovnega razmerja oz. prekarnega dela, katerega namen je dejansko, da se razmerje med delavcem in delodajalcem z namenom izničenja pravnega varstva, navzven (z civilnopravno podlago) prikazuje drugače kot je v resnici. O ekonomsko odvisnih osebah, primerjavo z delavci in prikritimi oblikami zaposlitve, natančneje v članku odvetnice dr. Ines Grah.

Prenesite svoj brezplačen članek

Prenesi

Ekonomsko odvisne osebe; primerjava z delavci in prikritimi oblikami zaposlitve

Namen delovnega prava je zaščita delavca kot šibkejše stranke v delovnem razmerju. Razmerje temelji na pogodbi o zaposlitvi med njim in delodajalcem. Vedno pogosteje se v praksi, zaradi gospodarskih, davčnih in drugih razlogov, pojavljajo oblike sodelovanja posameznikov z delodajalci, ki niso urejene s pogodbo o zaposlitvi ampak s pogodbo civilnega prava (tim. navidezna zaposlitev). Taka pogodbena razmerja imajo lahko negativen vpliv na posameznika, saj mu v določeni meri odrekajo pravice, ki bi jih sicer užival s pogodbo o zaposlitvi (npr. plačilo prispevkov, stroškov, regresa). ZDR-1 in sodna praksa takim posameznikom, ki sicer izpolnjujejo elemente delovnega razmerja, priznavata obseg sodnega varstva in posledično pravice delovnega razmerja, kot jih uživajo zaposleni.

Čeprav ni sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ampak obstaja sodelovanje na drugi pravni podlagi (pogodba civilnega prava – svetovalna pogodba, pogodba o poslovnem sodelovanju idr.) ali če ni sklenjena nobena pogodba, je v delovno pravnem sporu mogoče presoditi ali je med strankama kljub temu vzpostavljeno delovno razmerje. Posameznik je posledično upravičen do enakih pravic in delovnopravnega varstva, kot bi mu pripadalo, če bi imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. ZDR-1 v 4. členu vsebuje definicijo oziroma elemente delovnega razmerja. Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Pravo naravo pogodbenega razmerja lahko ugotovi Delovno sodišče na podlagi tožbe posameznika. Posameznik mora v tožbenem zahtevku tožiti na ugotovitev obstoja delovnega razmerja (v primeru, da tožbo vloži po izteku razmerja pa mora tožiti tudi na nezakonitost prenehanja takšnega razmerja), poleg navedenega pa zahteva tudi izplačilo plače, prijavo v ustrezne evidence, obračun in plačilo prispevkov iz naslova delovnega razmerja in vse pripadajoče stroške od dneva začetka razmerja in izstavitev pogodbe o zaposlitvi. 

Tudi Finančna uprava RS opozarja, da je obdavčitev fizične osebe, ki opravlja dejavnost in je tudi res v tako imenovanem neodvisnem razmerju, drugačna od obdavčitve posameznika, ki ima dohodek iz zaposlitve, torej iz odvisnega razmerja. Če FURS ugotovi, da gre za izogibanje ali zlorabo (npr. če se določen del dohodkov, ki bi morali biti izplačani kot plača, zaposlenemu izplačuje na račun njegovega statusa s.p.), se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov (torej, da se dohodki, izplačani zaposlenemu na njegov s.p., obdavčijo kot dohodek iz delovnega razmerja z vsemi pripadajočimi obveznostmi). Delodajalcu se lahko izreče tudi kazen, višina katere je odvisna od velikosti podjetja.

Ekonomsko odvisna oseba je po definiciji samozaposlena oseba, ki na podlagi pogodbe civilnega prava, osebno, za plačilo, samostojno in dlje časa opravlja delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti ter sama ne zaposluje delavcev. Ekonomska odvisnost pomeni, da oseba najmanj 80 odstotkov svojih letnih dohodkov pridobi od istega naročnika. 

Ta odvisnost se kaže predvsem v tem, da oseba ne nastopa prosto na trgu, temveč je v dalj časa trajajočem pogodbenem razmerju z (le) enim pogodbenim partnerjem, katerega prihodki so tej osebi glavni vir. Glede na zakonsko opredelitev naj v teh primerih ne bi obstajala osebna odvisnost oziroma podrejenost, čeprav v praksi dejansko ni tako. Ekonomsko odvisne osebe so največkrat tudi v (organizacijski) odvisnosti, saj zanje veljajo naročnikov nadzor (npr. ne morejo povsem prostovoljno določati svojega delovnega časa) in navodila, v posameznih primerih celo opravljajo delo s sredstvi in v prostorih naročnika.

Bistveno za razumevanje statusa ekonomsko odvisnih oseb je dejstvo, da gre za vmesno kategorijo med sklenjenim delovnim razmerjem in opravljanjem samostojne dejavnosti. Ekonomsko odvisne osebe so posledično deležne določenih delovnopravnih vidikov sodnega varstva, vendar je obseg delovnopravnega varstva manjši kot za zaposlene delavce, obstaja pa tudi vprašanje ali ga je mogoče učinkovito uveljaviti.

Ekonomsko odvisni osebi je zagotovljeno omejeno delovno pravno varstvo po ZDR-1. To vključuje prepoved diskriminacije, zagotavljanje minimalnih odpovednih rokov, prepoved odpovedi pogodbe v primeru neutemeljenih odpovednih razlogov, zagotavljanje plačila za pogodbeno dogovorjeno delo kot je primerljivo za vrsto, obseg in kakovost prevzetega dela, upoštevaje kolektivno pogodbo in splošne akte, ki zavezujejo naročnika ter obveznosti plačila davkov in prispevkov ter uveljavljanje odškodninske odgovornosti. Ekonomsko odvisna oseba je za upravičenost do delovno pravnega varstva po zaključku vsakega koledarskega ali poslovnega leta dolžna obvestiti naročnika, od katerega je ekonomsko odvisna, o pogojih, pod katerimi deluje, tako da naročniku posreduje vsa dokazila in informacije, potrebne za presojo vprašanja obstoja ekonomske odvisnosti. Posameznik je torej dolžan svojemu naročniku dokazovati svojo ekonomsko odvisnost.

Obstoj ekonomske odvisnosti ne pomeni podlage za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, ga celo izključuje, za odločanje v sporu med delodajalcem in ekonomsko odvisno osebo pa je pristojno Okrožno sodišče in ne Delovno sodišče. Dopustna je npr. presoja odpovedi pogodbe o sodelovanju v primeru neutemeljenih odpovednih razlogov. Na kak način bi Okrožno sodišče tak ugovor presojalo in kako bi stranka morala oblikovati zahtevek, iz stališč VDSS in sodne prakse ne izhaja.

FURS ekonomsko odvisnih oseb ne enači z osebami, ki so prikrito zaposlene kot samozaposleni (s. p.). Ekonomsko odvisne osebe običajno ne izpolnjujejo pogojev za sklenitev odvisnega delovnega razmerja, ker niso osebno odvisne od delodajalca, svoje delo opravljajo neodvisno – na primer električarji in inštalaterji, ki sčasoma pridejo v stalno razmerje z enim naročnikom. Cilj določb o ekonomsko odvisnih osebah v ZDR-1 je omejeno delovnopravno varstvo zanje, ne prinašajo pa nobenih davčnih posebnosti. To pomeni, da dohodke ekonomsko odvisne osebe, ki jih ta doseže s samostojnim opravljanjem dejavnosti po ZDoH-2, FURS obravnava kot dohodke iz dejavnosti. Ekonomsko odvisne osebe se torej v obvezno zavarovanje vključijo enako kot samozaposlene osebe in so zavezanci za vse vrste obveznih prispevkov. Delodajalec FURS sicer vsako leto ni zavezan sporočati statusa ekonomsko odvisne osebe, je pa dolžan dokazila predložiti v primeru inšpekcijskega nadzora.

dr. Ines Grah, odvetnica
Odvetniška pisarna dr. Ines Grah
Oktober 2020

Celoten članek vam je na voljo s klikom na spodnjo povezavo.

Prenesite brezplačen članek Ekonomsko odvisne osebe, primerjava z delavci in prikritimi oblikami zaposlitve

Prenesi

Strokovna vsebina je nastala v sodelovanju s Sindikatom obrti in podjetnišva Slovenije (www.sops.si) ter v okviru projekta KRUSPOP – »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev s področja obrti in podjetništva« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.

Objavljena vsebina ne predstavlja pravnega mnenja, pravnega nasveta ali stališča avtorjev in/ali družbe IURALL d.o.o. in nima pravnih posledic, temveč je le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu in/ali za morebitno napačno ali narobe razumljeno vsebino je izključena.

Priporočamo, da objavljene vsebine vselej dodatno preverite in se nanje ne zanašate ali ukrepate, ne da bi si pred tem zagotovili strokovno odvetniško pomoč. Vsebine namreč ne predstavljajo nadomestila za odvetniški nasvet, saj ta terja podrobno preučitev vsakega konkretnega primera – celotno dejansko stanje in razpoložljivo dokumentacijo – kar sicer vselej priporočamo.

Izberi odvetnika

Opiši primer. Preglej ponudbe več odvetnikov. Najami odvetnika. Reši primer.

Opiši primer