Uvedba socialne kapice, prednosti in/ali slabosti; priložnost za gospodarski razcvet ter ohranitev razvojnih kadrov ali past stabilnosti socialnih blagajn (pravno socialni vidik)

Socialna kapica naj bi v gospodarstvo prinesla določeno finančno rabremenitev in dvignila konkurenčnost. Na drugi strani pa se pri tem pojavijo vprašanja o primernosti trenutka, sodliarnosti, ustrezni ureditvi in nenazadnje pravičnosti. Več o tem preberite v članku odvetnika Uroša Cerarja Žuglja.

Prenesite svoj brezplačen članek

Prenesi

Ideja o socialni oziroma razvojni kapici v Sloveniji ni od včeraj. Razprave o njej so se začele že kmalu po začetku tega tisočletja. Pri socialni kapici gre za omejitev plačevanja socialnih prispevkov nad določenim zneskom plače oziroma prejemki iz delovnega razmerja. Običajno gre za omejitev plačevanja vseh socialnih prispevkov, torej prispevkov, ki so plačani s strani zaposlenega, in tudi prispevkov na plačo, ki so plačani s strani delodajalca. Ob letošnjem ponovnem poskusu njene uvedbe pri nas polemike vzbujata tako sama uvedba kapice, kot tudi njena predlagana višina. Predlog uvedbe socialne kapice je vsebovan v predlogu Zakona o debirokratizaciji (Zdeb), s katerim si predlagatelj prizadeva izboljšati stanje v Sloveniji glede administrativnih ovir in konkurenčnega poslovnega okolja. Gospodarstvo je v podpori in prizadevanjih za uvedbo socialne kapice enotno. Ocenjuje, da je uvedba socialne kapice nujna in da je tudi trenutek za uvedbo primeren. Družno je mnenja, da bo socialna kapica na eni strani finančno razbremenila delodajalce, s čimer bodo ti konkurenčnejši v mednarodnem merilu, na drugi strani pa bo razbremenila prejemnike najvišjih plač. To naj bi pomenilo, da bo Slovenija postala privlačnejša za visoko izobraženo in običajno bolje plačano delovno silo. Nasprotniki uvedbe socialne kapice predlagatelju očitajo pomanjkanje socialnega dialoga, neprimernost načina uvedbe, neprimernost trenutka uvedbe in vsebinsko pomanjkljivost predloga ter izražajo zaskrbljenost za javne finance in uveljavljanje pravic iz  socialnih zavarovanj. Zmanjševanje prihodkov nosilcev socialnih zavarovanj bi po njihovem mnenju lahko vodilo v nesorazmerno omejevanje socialnih pravic in v odsotnost pri nas globoko zakoreninjenega načela solidarnosti.

Uroš Cerar Žugelj, odvetnik
Odvetniška pisarna Cerar Žugelj
Junij 2021

Celoten članek vam je na voljo s klikom na spodnjo povezavo.

Prenesite brezplačen članek Uvedba socialne kapice, prednosti in/ali slabosti; priložnost za gospodarski razcvet ter ohranitev razvojnih kadrov ali past stabilnosti socialnih blagajn (pravno socialni vidik)

Prenesi

Strokovna vsebina je nastala v sodelovanju s Sindikatom obrti in podjetnišva Slovenije (www.sops.si) ter v okviru projekta KRUSPOP – »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev s področja obrti in podjetništva« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.

Objavljena vsebina ne predstavlja pravnega mnenja, pravnega nasveta ali stališča avtorjev in/ali družbe IURALL d.o.o. in nima pravnih posledic, temveč je le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu in/ali za morebitno napačno ali narobe razumljeno vsebino je izključena.

Priporočamo, da objavljene vsebine vselej dodatno preverite in se nanje ne zanašate ali ukrepate, ne da bi si pred tem zagotovili strokovno odvetniško pomoč. Vsebine namreč ne predstavljajo nadomestila za odvetniški nasvet, saj ta terja podrobno preučitev vsakega konkretnega primera – celotno dejansko stanje in razpoložljivo dokumentacijo – kar sicer vselej priporočamo.

Izberi odvetnika

Opiši primer. Preglej ponudbe več odvetnikov. Najami odvetnika. Reši primer.

Opiši primer